Vista, na katero so v Velenju veliko stavili, še nima primerne vsebine

Nova direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec se je temeljito lotila dela – želela je dobiti realno oceno, kje na turističnem zemljevidu trenutno so in kako turizem, posebno z Visto, dvigniti, zato je pri Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani naročila izdelavo Strategije razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju do leta 2027. Temeljito pridobljeni podatki so nalili čistega vina – Velenje turistično ni najbolj prepoznavno, niti ni turizem njegov velik potencial. Vista, največje prizorišče na prostem v Sloveniji, na katero so veliko stavili, še nima določene vsebine, Velenjska plaža je ravno toliko prepoznavna kot Titov spomenik, precejšnjo oviro za razvoj turizma predstavlja vonj po lignitu, tudi zaprtje velenjskega kampa ni koristilo šaleškemu turizmu. Predvsem pa je turizem v Šaleški dolini lahko le podporni sektor in ne more biti nosilna panoga v procesu prestrukturiranja regije.

Se bojijo Viste?

Tudi koncept turistične ponudbe ni bil pravilno zastavljen. "Ključni segmenti obiskovalcev so opredeljeni preširoko in so le delno usklajeni s ponudbo na spletni strani Visitsaleska.si," so opomnili izdelovalci strategije. Enako velja za izoblikovane turistične pakete. Teh je kar 41, kar je preštevilno, dodajajo. So pa na podlagi tako empiričnih podatkov kot vrste intervjujev in anket ugotovili, da bi bili za Šaleško dolino ključni trije nosilni projekti. Šoštanj s Topolšico lahko še vedno stavi na zdraviliški turizem, Velenje pa bi se moralo osredotočiti na cenovno dostopen aktivni družinski turizem (a spet ne bi smeli ponuditi preveč turističnih paketov s to vsebino) ter festivalski turizem. "Družinski turizem je DNK razvoja te destinacije," je poudarila Ljubica Knežević Cvelbar iz Centra poslovne odličnosti. "Treba je izkoristiti Pikin festival (to je že v osnovi družinska zgodba) in Visto. Trenutno ni tako," je dodala. Glede na to, da je Pikin festival povsem brezplačen, je treba najti ravnotežje med dosedanjimi dogodki in novimi, ki bi prinašali dohodek, je menila. Vista pa potrebuje aktiven menedžment, a tega Zavod za turizem Šaleške doline s sedanjimi kadrovskimi danostmi ne zmore. "Ali se upravljanje Viste prenese na drug zavod ali pa se sedanji kadrovsko okrepi," je dejala. Sedaj nad Visto bdi več zavodov; Zavod za turizem skrbi za infrastrukturo, Mladinski center Velenje za ozvočenje, vsebinski del ostaja odprt. "Ni nujno, da so tam prireditve za 30 tisoč ljudi, Vista je lahko priročna tudi za različne manjše dogodke, ki vključujejo družinam prijazne vsebine, predvsem na zabavnem, gastronomskem, kulturnem in športnem področju. Treba je narediti program zanjo in zdi se mi, da se vsi malo bojite Viste, čeprav ima enkratno priložnost za revalorizacijo in za popestritev dogajanja na jezeru."

Razvoj odvisen od premogovniških zemljišč

Družinski turizem je prvi cilj, ki ga želijo z novo strategijo doseči. "Da bo to prva asociacija družinam, ki si želijo aktivnega oddiha. Okoli 30 odstotkov turistov, ki pridejo v Slovenijo, so družine. Trenutno nobena slovenska destinacija ni profilirana kot družinam prijazna, ta pa je še cenovno dostopna. Trenutno si veliko družin ne more privoščiti oddiha v alpski Sloveniji," je poudarila Ljubica Knežević Cvelbar. A pri tem je treba paziti, da bo tem ciljem sledila ponudba. Drugi cilj je festivalski turizem, ki se z Visto in Pikinim festivalom kar sam ponuja. Pomembni sta tudi Velenjsko in Šoštanjsko jezero, a naj se vsebine ob jezerih ne podvajajo, je opozorila. Pripravljavcem strategije ni ušlo niti, da je povezanost jezera z mestom slaba oziroma da pot ni ravno najlepša. Tudi za to bi lahko naredili še kaj več, menijo.

Svetniki so takšno strategijo soglasno podprli. Svetnik Matej Jenko je ob tem opomnil na svoj že večkrat omenjeni predlog, imenovan projekt Florida, v sklopu katerega bi v Velenje povabili več tisoč upokojencev, da bi tukaj uživali mirno starost. Svetnici Darinki Mravljak pa se je zdel njegov predlog povsem nasproten predstavljeni strategiji, ki želi ob jezero privabljati predvsem mlade. Svetnica Breda Kolar je v strategiji pogrešala omembe impozantnih objektov, kot so gradova in vile, svetnik Franc Žerdin pa je menil, da bi v strategijo sodil tudi Paški Kozjak, ki v veliki meri sodi v občino Velenje. V splošnem pa so bili s strategijo zelo zadovoljni. Težava je le, da je velik del zemljišč, ključnih za razvoj začrtane poti, v lasti Premogovnika Velenje, "zato je pomembno, da pridemo do trdnega jamstva, da lahko ta zemljišča uporabimo," je dodal župan Peter Dermol. Ravno tolikokrat omenjeni zaprti kamp je tipičen primer – bil je v lasti Premogovnika Velenje (oktobra ga je kupila občina), a tega ni skrbelo, da je bil celo poletje zaprt. Prav nizkocenovnih turističnih kapacitet pa tu že tako močno primanjkuje, je še zapisano v strategiji.