Zapostavljena "periferija" manj privlačna za množične, a bolj za bolj ozaveščene turiste

Asja Lednik
02.08.2019 16:06

Kakšno je stanje, kakšni so trendi in obisk. Res štejejo le Bled, Bohinj in Portorož?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Logarska dolina
Rok Kajzer

Ob vprašanju, ki ga mediji radi postavljamo tujim turistom - kaj vam je bilo v Sloveniji najbolj všeč -, vam bo, tako kažejo dosedanje izkušnje, večina odgovorila Bled, Bohinj, Portorož in Ljubljana. Tudi razni tuji portali, ki pripravljajo sezname destinacij, ki jih morate obiskati, običajno izpostavljajo omenjene lokacije.

Logarska dolina
Rok Kajzer

Ozaveščeni turizem

Vsakdo, ki obišče Zgornjo Savinjsko dolino z Logarsko dolino na čelu, se vrne očaran. "Logarska dolina je ena najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi. Harmonično sožitje med tradicijo, človekom in naravo, kakršno najdete na tem območju Solčavskega, je izjemno in ga doživite le redkokje," opisujejo na spletni strani I feel Slovenia. Čemu torej pripisati dejstvo, da je ne obiskuje toliko ljudi kot gorenjske lepote? Odgovor je preprost. V Logarski dolini so turistov še kako veseli, a ne pristajajo na masovni turizem.
Po besedah Blanke Kovačič z Zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega so turistov neskončno veseli. A njihova želja je, da tja prihajajo ozaveščeni gostje, takšni, ki jim je mar za naravo. "Pri nas ni hitre prehrane in glasne glasbe, ni hrupa in poseganja v naravo. So tišina, mir, žuborenje slapov in vode, pohodne poti in odličen izhod za Kamniško-Savinjske Alpe. Je zmes domačnosti, kjer domačini tradicionalno živijo že stoletja, kjer so kmetije velike nekaj sto hektarjev in kjer na 100 kvadratnih kilometrih živi dobrih 500 ljudi," pripoveduje Kovačičeva.

Gostje ostanejo dlje

Temu pritrjuje tudi Kovač Kostantinovičeva, ki poudarja, da se turizem v Zgornji Savinjski dolini razvija v smeri pristnih doživetij, ki temeljijo na neokrnjeni naravi. "Gre za razvoj, ki upošteva trajnostno usmeritev slovenskega turizma in oblikovanje petzvezdičnih doživetij. V destinaciji je bil v zadnjih letih narejen pomemben korak pri oblikovanju odlične gastronomske ponudbe, ki temelji na sestavinah, pridelanih v neokrnjeni naravi, na primer na številnih turističnih kmetijah." Ob tem sogovornica poudarja, da rast števila prihodov in prenočitev ni osrednji in zagotovo ne edini cilj slovenskih turističnih destinacij. "V skladu s strategijo trajnostne rasti 2017-2020 je med osrednjimi cilji slovenskega turizma povišanje vrednosti iz naslova izvoza potovanj, za kar je potrebno oblikovanje produktov višje dodane vrednosti, ki nudijo butična, to je petzvezdična doživetja. Med osrednjimi cilji je tudi podaljšanje dobe bivanja gostov. Glede slednjega cilja naj navedemo, da je doba bivanja gostov v Zgornji Savinjski dolini 2,93 dneva na obiskovalca, medtem ko je na Bledu 2,32 in v Bohinju 2,73."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta