Ne le med, tudi opazovanje čebel pomirja, le razdražiti jih ne smete, pravi čebelar in zeliščar s Svete Ane v Slovenskih goricah Jože Kolarič. Po njegovih besedah je prav vse, kar ustvarijo čebele, mogoče koristno uporabiti. "Če vzamemo na primer propolis, ki ga čebele uporabljajo za premaz notranjih sten panja, krpanje razpok in špranj ter za balzamiranje vsiljivcev, ki vdrejo v panj, ljudje lahko uporabimo kot naravni antibiotik, saj učinkuje proti bakterijam, glivicam in virusom. Propolis priporočajo pri infekcijah v ustih in vnetju dihal, uporaben pa je tudi za dezinfekcijo manjših ran," pojasni čebelar.
Tudi zrak iz panja je dobrodejen
Cvetni prah, ki je v obliki zrnc, deluje kot naravno poživilo, pomaga pri presnovi, težavah s prostato in obolenjih sečevoda in je izjemno bogat z vitamini in folno kislino, ki je zlasti pomembna za nosečnice, nadaljuje čebelar, ki pravi, da je najdražji med čebeljimi pridelki matični mleček, s katerim čebele dojilje sprva hranijo ves zarod, kasneje pa zgolj še čebelo matico. Zanj mnogi verjamejo, da v sebi skriva formulo za dolgo življenje. Čebela matica, ki dnevno izleže tudi po 2000 jajčec, namreč živi do pet let in več, medtem ko čebela delavka v povprečju živi le 45 dni. Tudi čebelji vosek je nadvse uporaben, pravi Kolarič. Dodajajo ga h kozmetiki, iz njega izdelujejo sveče, obenem pa velja za eno najstarejših sredstev za površinsko zaščito in obdelavo lesa. S poliranjem površine, ki je premazana s čebeljim voskom, ta dobi svetleč in svilnat videz, res pa je, da je treba voskanje lesenih površin večkrat ponoviti.
V zdravilne namene, proti revmi, nekateri uporabljajo čebelji strup, ki pa ni primeren za ljudi, alergične na čebelje pike, opozori sogovornik, ki pojasni, da je dobrodejen celo zrak iz panja. "V čebelnjaku vdihavamo aerosol, ki vsebuje eterična olja, flavonoide, med, cvetni prah in propolis ter druge zdravilne snovi. Čebele s krili povzročajo v panju ventilacijo in vse te zdravilne snovi razpršijo v zrak, ki ugodno vpliva na človekovo počutje in blaži simptome alergije na cvetni prah," razloži čebelar.
Za čebele je treba imeti čas
Kar je še velika prednost medu, da s starostjo ne izgublja učinkovin, še posebno ne zdravilnih, opozori Kolarič. Sodobni arheologi so pri izkopavanjih v egipčanskih grobnicah pogosto naleteli na posode z medom, stare nekaj tisoč let. Med je bil še vedno užiten. "Uradno je danes med prehransko dopolnilo. Vendar so ga, če pogledamo v preteklost, ko ni bilo učenih zdravnikov in zdravil, uporabljali kot naravno zdravilo," še dodaja čebelar.
Čebele pridobivajo med z zbiranjem nektarja (medičine) in mane. "Mana je sladka snov, ki jo iz zadka izločajo uši in druge žuželke, ko se hranijo s sokovi dreves," razloži čebelar. "Nato čebele nabrano obogatijo še s svojimi izločki, snov v telesu predelajo, oplemenitijo s telesnimi sokovi in potem kopičijo v satovju. Tam mora med najprej dozoreti, da vsebuje na koncu manj kot 20 odstotkov vode, preden ga čebelar lahko pobere in predela." Jože Kolarič opozarja, da je za čebele treba imeti dovolj časa. Večkrat jih gre pogledat vsak dan, že čez teden, najbolj aktivno pa se z njimi ukvarja ob nedeljah. "Čebele pridelujejo med zase, a čebelarji jim 'ukrademo' del pridelka, s tem jih spodbudimo, da še bolj delajo. Hkrati pa jim moramo izkazovati spoštovanje, skrbeti zanje in jim v zimskih mesecih priskrbeti dovolj hrane."
