Ekološka živila niso več butična

Poleg sadja, zelenjave in mesa je mogoče kupiti tudi ekološko pridelano otroško hrano, pivo, jogurte, torte, slaščice, kruh, žita za zajtrk, pecivo, mesnine, sadne sokove, konzervirano sadje in zelenjavo, pripravljene obroke, kavo in čaj. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so vsa živila, ki so označena kot bio ali eko, res ekološka, pa tudi, kakšna je razlika med bio in eko živili.

Manj pridelka, višja cena

Glavna prednost ekološko pridelane hrane je bistveno manjša vsebnost ostankov pesticidov in drugih snovi, ki se uporabljajo pri pridelavi konvencionalno pridelane hrane. Zaradi tega je takšna hrana dobrodošla predvsem za najbolj občutljive skupine, kot so otroci in nosečnice. Ekološka pridelava je dražja, ker je pridelka običajno manj kot pri konvencionalni pridelavi, to pa se odraža tudi pri cenah na trgu. Prav ta cenovna razlika je vabljiva za nosilce živilske dejavnosti, zato so na trgu morda res tudi živila, ki se neupravičeno označujejo kot ekološko pridelana, nam je pojasnil prof. dr. Igor Pravst z inštituta za nutricionistiko.
"Verjamem, da je nadzor na tem področju dovolj učinkovit, da je označevanje večinoma ustrezno. To bi moralo veljati vsaj v trgovskih centrih, kjer je blago poleg nadzora uprave za varno hrano tudi predmet nadzora interne kontrole trgovskih verig, medtem ko je pri stojnicah nadzor bistveno težji - še posebno, če ne gre za uveljavljene nosilce živilske dejavnosti ali konkretne kmetije, ki so občutljivi na sankcije inšpekcijskih služb," je še dodal.

Nadzor vsaj enkrat na leto

Pri upravi za varno hrano so nam pojasnili, da uporabo izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo, določa uredba EU. V skladu s to uredbo sme biti izdelek označen "z izrazi, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave", če je pri označevanju, v reklamnem gradivu ali poslovnih dokumentih opisan z izrazi, iz katerih kupec lahko sklepa, da je bil proizveden v skladu z določbami uredbe. V skladu z zahtevami iz uredbe morajo biti pridelane tudi vse sestavine proizvoda.

Evropska oznaka je zelen list z zvezdicami

Glede označb bio in eko izvedenci Inštituta za nutricionistiko na portalu Zdrava prehrana razlagajo, da v Evropi za ekološka živila prevladuje oznaka bio, ki smo jo uporabljali tudi v Sloveniji, vendar je danes eko zaradi bolj nadzorovane uporabe uradno sprejeta beseda za označevanje ekološko pridelane hrane. Skladno z zakonodajo imajo lahko ekološka živila še dodatne označbe, kot je biološko.

So ekološke tudi slive iz Argentine?

Kathrin Hartmann, avtorica knjige Zelena laž (Die Grüne Lüge), pojasnjuje, da znak bio oziroma eko pomeni nadzor države, da proizvajalec izpolnjuje stroge pogoje za ekološko pridelavo. To ni vprašljivo. Je pa vprašljivo, ali lahko za jagode in paradižnik, ki jih kupimo sredi zime, pa za rakce iz Bangladeša, slive iz Argentine rečemo, da so ekološke v smislu okolju prijaznega in trajnostnega obnašanja.
Trg z ekološkimi živili po njenih besedah ni enako kot ekološko kmetijstvo. Hartmanova opozarja, da znaka bio oziroma eko nikakor ne gre enačiti s poplavo različnih komercialnih oznak, s katerimi skušajo koncerni prepričati kupce, da je njihov izdelek zelen, trajnostno pridelan in podobno. Nad uporabo teh znakov ni državne kontrole in jih koncerni v glavnem uporabljajo za lažno prikazovanje, da so zeleni, trajnostni in okolju prijazni.
V Nemčiji manjši trgovci, ki so se specializirali za prodajo ekološko pridelane in zdrave hrane, pa tudi biološki kmetje, ki svoja živila prodajajo doma, opozarjajo, da jim velike trgovske verige vse bolj jemljejo trg in s tem zaslužek. Dve tretjini trga z ekološkimi živili v Nemčiji namreč že odpade na velike trgovce Aldi, Edeka, Lidl, Rewe.