Zakonca Jure in Maja Miška Brložnik sta razvila zanimiv koncept kulinarike: ponujata sproščeno ozračje lastne kuhinje in jedilnice, kjer gostom osebno kuhata in strežeta za Mizo za štiri, no, danes že za štirimi mizami. Čeravno še sama ne vesta, kako točno se je njuna kulinarična zgodba sploh začela, spominjata se le, da se je nekaj v njunih glavah premaknilo, ko je pred televizijske ekrane vabil resničnostni šov Gostilna išče šefa kuharskega šefa Bineta Volčiča. "Maja je namreč takrat, opremljena z zvezkom in s pisalom, budno spremljala, kaj se v tamkajšnji kuhinji dogaja, nato pa sva popoldne, ko sem prišel iz službe, ta iste jedi pripravila v domači kuhinji," se spominja Jure Brložnik. Tudi zamisel gostom streči kar pod domačo streho je nastala hipoma, pristavi njegova soproga. "Imela sva mizo, štiri stole in vprašanje, kaj, če povabiva štiri goste in jim skuhava večerjo. Nato je šlo samo od sebe: 'Kaj, če bi se imenovala Miza za štiri?' Potrebovala sva še logotip, ki je nastal v naslednjih petih minutah. Brez posebnega razmišljanja, kar tako, iz naju. Sploh pa, tako ali tako je bilo v začetku vse skupaj bolj hec kot karkoli resnega," se danes svojih začetkov z navdušenjem spominjata mlada zakonca. Jure pa pristavi, da je dokončno prevagalo Majino vprašanje: "Kaj pa imava za zgubiti?", s čimer je, kot priznava Mariborčan, njegova soproga celotni zamisli dala še tisti odločilni "push". Kasneje je Majino vprašanje postalo legendarno, saj ga Brložnikova uporabita vedno, ko se pojavi kakšna zanimisel, ki se na prvi pogled zdi neuresničljiva, a se na koncu izkaže, da jo lahko zlahka uresničita. V slogi in ljubezni je namreč moč, zatrjujeta.
Recept Jureta in Maje Miške Brložnik
Sestavine: 2 srci, 2 kg ljubezni, 400 ml nežnosti, 200 g romantike, 1 čajna žlička humorja, 350 g potrpljenja, ščepec strasti, 600 ml zaupanja
Priprava: vse skupaj zamešajte.
Namig: Poskusite in povejte, kaj je nastalo.
Učita se tudi od svojih gostov
Svoje kuharsko znanje opisujeta kot malo mešano na žaru. "Nekaj je mladega Davida Vračka iz restavracije Mak, nekaj kuharskega samouka Marka Pavčnika, bolj znanega tudi kot graščak iz Laškega, nekaj Bineta Volčiča, nekaj pa vsakega od najinih gostov. Tudi od njih se učiva," priznavata. Ko vprašanje nanese na to, kdo je potem njun idol, zajameta zrak in nekaj časa razmišljata, saj pravita, da odgovor na to sploh ni enostavno najti, če pa že morata koga izpostaviti, se odločita za kuharskega mojstra Igorja Jagodica z Michelinovim priznanjem The plate nagrajene restavracije Strelec v Ljubljani.
O svoji kuharski filozofiji bi lahko na dolgo in široko govorila, pravita. "Lahko bi rekla, da je No Waste (brez odpadka) in da je lokalno obarvana. Je mešanica tega in onega. Predvsem pa najine jedi tudi sama z veseljem pojeva. To je osnova dobre kulinarike," sta prepričana. V njuni kuhinji velja tudi pravilo: "Make it nice or make it twice (naredi dobro, ali ponovi)," se strinjata. Zamisli za njune krožnike največkrat nastanejo pod prho. Sestavine za jedi so, če je le mogoče, iz njune okolice, nekaj jih je tudi iz njunega vrta. Predvsem zelišča, cvetovi in podobno.
V kuhinji z Mi2 in Magnificom
Še vedno jima je nenavadno, ko ju ljudje (po)hvalijo. "Pa saj ne delava nič takega," pravita. "Kuhava. To je vse. Je pa res, da se med kuhanjem zabavava. Delava s strastjo, si pa tudi tisočkrat skočiva v lase. Ampak brez tega ne gre, to enostavno sodi zraven. Je kot začimba, saj bi bilo drugače preveč dolgočasno," opisujeta svoje ustvarjanje v kuhinji in dodata, da brez glasbe med pripravo jedi enostavno ne gre. "Mi2. Redno je na sporedu. Magnifico pa takoj za njimi," opišeta svoj glasbeni okus. Načrti so nekje v oblakih, a prepričana sta, da bo njuna zgodba Miza za štiri, ostala to, kar je. "(P)osebna kulinarična izkušnja," kot jo opišeta. "Svojo restavracijo že imava. Večja ne bo nikoli, čeprav nama veliko gostov napoveduje, da bova čez leto imela trideset miz. Pa ne bova. Kaj pa naj s tako veliko gostilno? S tem bi pridobila samo več stresa," sta prepričana Brložnika. Zanju gostje niso samo številke, postanejo njuni prijatelji. "Z nekaterimi sediva na terasi pozno v noč, mnogi pridejo nazaj tudi kar tako - na obisk, piknik. A ste že kdaj v restavraciji sedeli na kavču in gledali nogometno tekmo s celotno ekipo, ki vas je stregla? Ne? Potem je skrajni čas, da pridite na Polskavo," vabita v najbolj nenavadno restavracijo v Sloveniji mlada zakonca.
