Jure Golčer: Pogačar lahko postane najboljši v vsej kolesarski zgodovini

O Tadeju Pogačarju lahko, kot vsi drugi, govorim samo v superlativih. Suveren je bil na vseh terenih. Od prvih etap, ki so bile kot klasike, kjer se je dosti padalo in jih je preživel praktično brez praske, do kronometra in gorskih etap, kjer je bil razred zase. S takšno prednostjo že dolgo nihče ni zmagal. To je odgovor na vse lanske kritike, da se je tri tedne, kot so govorili nekateri domači strokovnjaki, "šlepal". Kar ni res.

Letos je napadal na vseh terenih. Ko bi po vseh pravilih moral samo braniti majico, je še bolj pokazal superiornost. Tvegal je večjo utrujenost in slab dan. Ko si tako dober, se napadeni še bolj utrudijo. Izčrpaval je tekmece, in ko je imel slab dan, pa še to zgolj enkrat, na Mont Ventoux, je še vedno prišel v cilj skupaj z vsemi nasprotniki. Zakaj je bilo tako, ve le sam. Lahko ga je zdelala vročina, ker je prišlo do spremembe vremena. Nekdo to lažje preživi, drugi potrebuje dan več za aklimatizacijo. Zanj vemo, da lažje dirka v hladnem vremenu, a tudi na vročino se je dobro pripravil. Ljudje smo različni. Nekomu ustreza mraz, drugemu sonce, ampak on mora biti pripravljen na vse.

Od Marca Pantanija že ni bilo kolesarja, ki bi napadal na vsakem klancu, ob vsaki priložnosti. Na lanskem Touru, ko je veliko časa izgubil v vetrovni etapi, se je počasi na vsakem klancu malce vrnil in približal Primožu Rogliču ter ga tik pred ciljem celo premagal. Drugi kolesarji bi branili, on pa je napadal. Užitek ga je gledati. Morda ga bo kdo želel posnemati, a verjamem, da bi ga že zdaj, ampak ne more. Richard Carapaz ima podoben karakter, vendar je prestopil v Ineos, kjer gojijo drugačen stil dirkanja. Poskušal je, vendar ni dovolj dober za Pogačarja.

Ko je zmagal v kronometru proti specialistom za to disciplino, nam je že dal vedeti, da bo v gorah daleč najboljši. Zelo nehvaležno je govoriti, vendar ne vem, ali je bil Primož Roglič letos na tej ravni. Prepričan pa sem, da bi brez smole lahko spet imeli lep slovenski dvoboj. Z Rogličem in Vingegaardom, dvema odličnima kolesarjema Jumbo Visme, bi bila dirka zagotovo drugačna. Toda mislim, da bi bil na koncu na vrhu isti kolesar.

Je pa mladi Danec nakazal, da zna biti nekoč zelo nevaren. S takšno predstavo si kapetan v vsaki ekipi in lahko greš na zmago. Že lani je bil dober pomočnik Rogliču na Vuelti v najtežjih gorskih etapah. Letos je šel še stopnico ali dve višje, izjemno hitro se razvija. Trenutno Pogačarju še ni konkurenčen, takšnega kolesarja tudi drugače ne vidim. Remco Evenepoel, ki ga vsi tako opevajo, je na Giru pogorel, verjetno tudi zaradi nesreče. Mogoče bi kdaj lahko bil Egan Bernal, za katerega so že govorili, da bo serijski zmagovalec Toura, a ni. Pogačarju nihče več ne more vzeti druge zaporedne zmage. Mislim, da nekoč lahko postane ne le najboljši v svoji generaciji, ampak v celi kolesarski zgodovini. Saj jo že piše, ko podira številne rekorde.

Naslednji mejnik je zelo blizu, olimpijske igre so pred vrati. Proga na Japonskem je težka ter Pogačarju in Rogliču ustreza, in ker bo na naslednjih igrah v Parizu sprinterska, je to morda njuna življenjska priložnost za medaljo, čeprav je prvi še zelo mlad. Ekipe ne bodo štele več kot štiri ali pet kolesarjev, dirka ne bo nadzorovana. Če se bodo dobro dogovorili, lahko oba hkrati posežeta po odličju. Mislim, da regeneracija in časovna razlika ne bosta težava za Pogačarja. Fizično je dovolj dober. Tudi motiviran najbrž bo, ker olimpijske igre tudi v kolesarstvu pomenijo vedno več, čeprav je dirka po Franciji še vedno največja.

​Za Slovence je to lahko zelo lepa dirka, tako kot kronometer, ki bo razgiban in bo ustrezal Rogliču. Verjamem, da je dobro pripravljen, če potuje v Tokio. Treba pa je vedeti, da se Ganna, Dennis in drugi pripravljajo le za kronometer, kar je hendikep zanj. A mislim, da imamo v obeh disciplinah možnosti za zlato.