Zoran Mijatović
Pred polnimi Stožicami, najsi bo to dvorana ali stadion, le redkokatera slovenska reprezentanca razočara. In tudi odbojkarska ni. Kljub dvema zaporednima porazoma, ki resnici na ljubo na razplet turnirja nista imeli velikega vpliva, so se varovanci Alberta Giulianija prve odločilne tekme na izpadanje lotili z vso silo in prikazali morda najboljšo igro doslej. Pa čeprav brez napak ni šlo.
Slovenija - Bolgarija 3:1 (-25, 17, 16, 17)
Dvorana Stožice, gledalcev 8336, sodnika: Petrović (Srbija), Gocalves (Portugalska).
SLOVENIJA: T. Štern 8, Pajenk 8, Kozamernik 11, Šket, Gasparini 5, Vinčić 5, Štalekar, Ž. Šter, Klobučar, Kovačič, Videčnik, Ropret, Urnaut 11, Čebulj 17.
BOLGARIJA: Dimitrov, Atanasov 12, Gocev 4, Skrimov 1, Seganov, Josifov 6, Salparov, Todorov 2, Kadankov, Penčev 7, Sokolov 12, Grozdanov 1, Karakašev, Petrov.
Nemočni Sokolov
Nekoč je osvajal ligo prvakov, dosegal največ točk v evropskih tekmovanjih. V prvem delu EP je dosegel 96 točk v petih tekmah in bil šesti najuspešnejši odbojkar. A proti Sloveniji je Cvetan Sokolov zmogel le dvanajst točk - šest v prvem nizu in šest v ostalih treh skupaj. Za njegovo le 11-odstotno učinkovitost je poskrbel slovenski blok - pogosto dvojni, včasih trojni. Sedemkrat se je vanj zaletel zvezdnik in se dokončno zlomil. V tretjem nizu je moral celo na klop, ves frustriran pa je še brcnil žogo med občinstvo.
Čebuljeva simultanka
Pri zaostanku z 0:1 v nizih in 2:6 v točkah je prišel na vrsto za začetni udarec. In dosegel preobrat - na 10:6! Ne le s šestimi asi na tekmi, Klemen Čebulj je tudi v polju odigral maestralno. S 17 točkami je bil najboljši napadalec tekme, sodeloval v odločilnih blokih in s svojimi čustvenimi odzivi skrbel za dvig temperature v Stožicah. Sumimo pa ga, da je veliko vlogo odigral že pred tekmo - kot nekdanji soigralec Sokolova je znal pomagati ekipi pri taktični pripravi na to, kako streti asa, ki mu je čez mrežo zrl iz oči v oči.
Psihološki naboj
Vstati kot feniks iz pepela, in to proti bolj renomiranemu tekmecu, je lastnost psihološko čvrstih ekip. Pri tem ni nepomemben vpliv sedmega igralca s tribun. Stožice resda niso bile razprodane, a so kot vedno glasne. Tokrat se je prvič slišalo celo nekaj žvižgov v smeri tekmecev, ki so nastrojenost proti sebi izzivali z gestami in ugovori sodniku. Odločilne točke Slovenije gledalci vedno pričakajo na nogah, navijanje pa ne pojenja, tudi ko domačim fantom ne gre. Da bi se le še pritisk na nasprotnike stopnjeval ...
