Ne le da so se veliki favoriti za zmago na 108. dirki po Franciji letos v velikem krogu izogibali drug drugega in jih je praktično nemogoče zložiti v vrsto, še dirkali niso kot običajno. Tadej Pogačar je v zadnjem času zelo malo, Primož Roglič pa nič, celih 62 dni bo brez tekme v soboto na startu v Brestu, kar je sila neobičajna praksa.
Pred osmimi leti je Kolumbijec Nairo Quintana, ki je bil tedaj še na začetku profesionalne poti, storil podobno, dirkal ni vse od spomenika Liege-Bastogne-Liege, nato pa na svojem prvem Touru kot 23-letnik osvojil drugo mesto. Kasneje je v šestih poskusih dosežek le še enkrat izenačil, Kolumbijec je veliko eksperimentiral, a zmagovite formule ni iznašel. Šampioni na Elizejskih poljanah po pravilu za generalko izberejo kriterij Dauphine, ki za glavno nagrado prav tako ponuja plišastega levčka, redki Švico, Marco Pantani je kot zadnji leta 1998 osvojil znameniti dvojček Giro-Tour, med katerima je bilo 34 dni razlike.
Bivši smučarski skakalec je očitno fenomen v vseh pogledih, saj je v zadnjih dveh mesecih povsem izginil iz kolesarskega dogajanja. Tako dolgih priprav še ni imel, ne da bi si na hrbet nadel startno številko. Pa vendar, če kdo, se prav 31-letni Zasavec zmore brez tekmovalnega ritma dvigniti na zavidljiv nivo. Dokaz sta lanska trimesečna koronapavza in naslov državnega prvaka ob prvem startu, dobil je Tour de l'Ain in kriterij Dauphine bi, če ga ne bi zaustavil padec, da je celil rane, ko bi moral le še do visokega sijaja obrusiti formo za Tour. Letos se je takšnim nevšečnostim izognil in najprej v miru vrtel pedale v Sierri Nevadi in nato v Tignesu v Franciji, kjer je lahko prevozil vse alpske vzpone, ki ga čakajo že ob koncu naslednjega tedna. Pa še nekaj je odigralo pomembno vlogo pri odločitvi - olimpijske igre. Kisovčan je po sedmih tritedenskih dirkah, na zadnjih štirih je bil na stopničkah, ugotovil, da mu v tretjem tednu malce pojenjajo moči, kar letos, ko bo najbrž kar iz Pariza letel v Tokio, poskuša spremeniti.
62
dni bo Zasavec brez dirke pred Tourom
Od njega lahko pričakujemo rezerviran start v francosko pentljo, katere prvi vrhunec v boju za rumeno majico bo posamični kronometer v 5. etapi. Letos bosta kar dva, oba ravninska in 30-kilometrska, drugi dan pred koncem v Parizu, kar dirko dela bolj tradicionalno. Manj pa to, da se bo karavana najprej zapodila v Alpe in v odločilnem tednu v Pireneje. Da bo ravno ob koncu zadišalo po Španiji, Rogliču kot dvakratnemu zmagovalcu Vuelte ustreza, bodo pa tam drugačni klanci, kot so bili na dirki po Baskiji, ki jo je letos prav tako dobil še drugič. Tam mu je pripadel tudi uvodni kronometer, še bolj prepričljiv je bil na dirki Pariz-Nica, kjer je zmagal v treh etapah, končno slavje pa sta mu vzela grda padca prav zadnji dan. Manj uspeha je imel v tem letu na enodnevnih klasikah, a drugo mesto tik za Julianom Alaphilippom na Valonski puščici je še vedno izjemen uspeh. Na Amstel Goldu mu jo je zagodla okvara, po sloviti Stari dami (13. mesto) in po 2639 tekmovalnih kilometrih v 17 dneh v prvem delu sezone pa je šel na zaslužene počitnice. Bile so krajše, kot se zdi na prvi pogled.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
