(POGOVOR) Aljaž Bedene: Učinek koronavirusa je prišel z zakasnitvijo

Čeprav je od poletja krepko zdrsnil po lestvici ATP in po skoraj petih letih izpadel iz top 100, je Aljaž Bedene še vedno najboljši slovenski tenisač. A 32-letni Ljubljančan ni sam kriv, da je januarja doma, kar ne pomni, kdaj je bil nazadnje. Koronavirus ga je tako zdelal, da od julijskega turnirja v Umagu ni igral in je po več kot desetletju izpustil dva grand slama zaporedoma. Še po pol leta si ni povsem opomogel, trenira le trikrat na teden in ga ni na prvem turnirju največje četverice v sezoni. Je to konec njegove kariere, kako gleda na vroče razmere v Avstraliji zaradi afere Đoković in kako se je on znašel, ko je bil v primežu negativno nastrojene javnosti? Na vse to in še na kaj je odgovarjal novinarjem v Kristalni palači v BTC-ju, kjer je Teniška zveza Slovenije za tri leta podaljšala sponzorsko pogodbo z Zavarovalnico Sava, po kateri se imenuje edini slovenski profesionalni turnir v Portorožu, ki bo v koledarju tudi letos.

"Vedno je dobro imeti zadovoljnega sponzorja. S svojimi imam dobre odnose, mislim, da so zadovoljni. Trudim se tudi, da si pridejo kakšne tekme pogledat v živo, kar je v teh časih sicer bolj redkost. Naredim vse, kar se da, tudi zunaj igrišča. To je situacija win-win in jo je treba izkoristiti. Verjamem, da veliko športnikov gleda malo drugače, da se počutijo, da jim ni treba nič narediti. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da se dokažeš na igrišču, tam si pravi brand," je za uvod povedal Aljaž Bedene.

Kakšne posledice imate zaradi covida?

"Začelo se je tako, da sem imel dosti manj energije, kot bi si želel. Mogoče sem se na začetku silil, da pridem v formo. Nekateri iz moje ekipe niso razumeli, kaj je sploh narobe, ker testi tega ne pokažejo. Zdaj potrebujem dalj časa po treningu, da se vrnem na tisto, kar zahteva telo. Mislim, da je to efekt koronavirusa, ki je prišel z zakasnitvijo."

Ste pri 32 letih že dali tenis na stranski tir, razmišljate o koncu kariere?

"Ne, mogoče mi ego ne da. Še zmeraj od sebe pričakujem veliko, da bi vsaj to leto odigral do konca. Poskušam se čim boljše pripraviti, postopoma, da ne bo prekmalu preveč. Mislim, da bo počutje dobro nekje marca, takrat pričakujem vrnitev na igrišča. Želel bi osvojiti še kak ATP. Vsako leto sem starejši, sem že med starejšimi, ampak mislim, da to ni problem, da lahko še vedno odigram na vrhunskem nivoju, ko bom fit. Četudi zdaj igram samo trikrat na teden, vidim, da sem hitro tam, kjer sem že bil."

Se po karieri vidite v tenisu ali kje drugje? Boste nogometni agent, čemur se posvečate v zadnjem času?

"Definitivno sem svoj čas pripravljen posvetiti mladim ne glede na šport. Kot v tenisu imamo v nogometu in marsikaterem drugem športu veliko talenta, na žalost ga ni veliko izkoriščenega. Spomnim se, da smo pri dvanajstih, štirinajstih letih imeli v Tivoliju challenger in sem treniral z Jirijem Vanekom (nekdanjim češkim profesionalcem, op. p.), tiste pol ure mi je veliko dalo. Zakaj torej ne bi mladim dajal podpore, da bi se kaj naučili?"

Kako na daljavo spremljate afero okrog Novaka Đokovića pred odprtim prvenstvom Avstralije?

"Ni prav, kar se dogaja. Lepo je, da so ga izpustili. Nisem spremljal celotne procedure, ampak zakaj je sploh šel v Avstralijo? Ker je dobil dovoljenje, kdorkoli je bil pač zadolžen zanj. Če so pravila dopuščala, da ni cepljen, zakaj pa ne. Upam, da bo lahko igral, bilo bi edino fer. Na koncu koncev je to Australian Open, gre za 21. lovoriko, verjamem pa, da ni lahko biti pod takšnim dodatnim pritiskom. Kot sem slišal, zdaj Srbom nasploh v Avstraliji ni lahko. Mislim, da si najboljši igralec na svetu zasluži igrati na turnirju. Vsak športnik želi čim boljšo konkurenco in v Đokoviću jo imaš. Kaj drugega, kot da ga tenisači sprejmejo oziroma si želijo, da igra, ne vidim. Kar pa se bo zgodilo, je v rokah oblasti."

Si predstavljate, kako bo pred 15 tisoč razjarjenimi gledalci?

"Kdaj pa Novak Đoković ni imel nasprotnikov? Zanimivo bo. Drugače. Če ne bo mogel igrati, bodo problematične odstranili. Tudi mene zanima, kako ga bodo sprejeli. Slišal sem statistike, da je 87 odstotkov Avstralcev proti. Visoka številka. Ampak pri njem je bilo vedno tako - bolj so ga sovražili, boljši je bil. Z njegovega vidika je to mogoče celo boljše."

Menite, da afera Đoković škodi tenisu kot športu?

"Mislim, da z vidika promocije ne. Zadnje čase smo se o covidu pogovarjali, zdaj se o Đokoviću. Mogoče bo turnir najbolje gledan doslej. Ne vem, vidim pa več plusov kot minusov."

Za Đokovića pravijo, da se hrani z negativnimi komentarji. Kako pa ste jih vi doživljali? Ko ste prevzeli britanski potni list, jih ni bilo malo.

"Verjetno nisem edini v Sloveniji, tenis po priljubljenosti, uspešnosti ni na najvišjem mestu. Od sotekmovalcev do kolegov oziroma kogarkoli sem slišal veliko negativnih stvari. Vedno mi je bila želja priti v top 100, imeti kariero. S tem sem se naučil živeti in jim dokazati, da se motijo. Vedno sem šel po svoji poti. Tudi v primeru Velike Britanije, imel sem svoj cilj in se nisem toliko oziral, kot bi se mogoče kdo drug. Nisem pa imel takega pritiska kot Novak Đoković."

Če se ozrete za kariero, bi se danes odločili enako?

"Velika Britanija mi je veliko dala. Ljudje so spoštovali moje delo, verjeli vame, spoznal sem veliko dobrih ljudi v tenisu in zunaj njega. Naučil sem se veliko, postal boljši igralec. Verjel sem, da lahko dosežem še več. Večina Britancev ima drugačno mentaliteto kot Slovenci. Tisti, ki so me v Sloveniji dol potiskali, so mi dali moč, Britanci pa so mi jo še samo povečali. Dobro se je izšlo, ničesar ne bi spreminjal."