K sreči ima Slovenija več junakov na dirki po Franciji, toda žal tudi tragičnega. Primož Roglič, ki je naši državi tlakoval pot ob bok velesil - kot prvi je slavil tudi na Touru, celo v kraljevski etapi, skupno pa trikrat -, ima sicer z največjim kolesarskim spektaklom več kislih spominov kot sladkih. In tako se nadaljuje. Prejšnji so bili tekmovalne narave - pred tremi leti je v zaključnem kronometru izgubil stopničke, lani moral sleči rumeno majico tik pred Elizejskimi poljanami -, tokrat je agonijo že v uvodnih dneh preživljal zaradi padcev in bolečin. Pa je sklenil, da jo zaključi in je po prvi gorski etapi v Alpah parkiral kolo.
"Zdaj je čas, da se pozdravim in si zastavim nove cilje. Zelo sem razočaran, toda to moram sprejeti. Ostajam optimističen in gledam v prihodnost," je sporočil 31-letni Zasavec. Usoden zanj je bil padec v ponedeljkovi tretji etapi, ob trku z Italijanom Sonnyjem Colbrellijem, zaradi katerega je bilo nekaj vroče krvi, je ob številnih odrgninah dobil močan udarec v zadnjico, trtico in pod rebra, zaradi česar je tarnal, da ne more niti prav sedeti in ležati, kaj šele kolesariti. Prvič na tleh pa je bil že v uvodnem dnevu, ko je navijačica s transparentom pokosila njegovega moštvenega kolega pri Jumbo Vismi Tonyja Martina in nato še pol pelotona.
A čeprav je v kronometru s sedmim mestom dva dni kasneje dokazal, da še ima dinamit v nogah in se je zdelo, da se vrača k šampionski podobi, je bila realnost drugačna. "V kronometru mi je res dobro šlo, ampak takoj zatem sem se vrnil k starim občutkom in k velikim bolečinam. Morda sem takrat šel čez sebe, zdaj so te normalne, težke etape preveč za moje telo in ne morem dirkati." Prvi slab signal je bil že v petkovi najdaljši etapi, ki je Slovencem s slavjem Mateja Mohoriča sicer prinesla veliko veselja, takrat je stik z najboljšimi izgubil že na vzponu druge kategorije. Ko je karavana zavila v Alpe, je še upočasnil tempo.
"Vsi skupaj z ekipo smo sklenili, da tako nima smisla nadaljevati. Prebijam sem se skozi dneve in zdaj vidim, da to ne pelje nikamor. Moram iti naprej z mislijo, da je ta odločitev prava, gledati v prihodnost in stremeti k novim ciljem," je zaključil Primož Roglič, ki se tako ne bo zdravil v karavani in morda skušal do Pariza osvojiti vsaj kakšno etapno zmago. Njegovi cilji so višji. Morda se pozdravi in dobro pripravi do Tokia, čeprav čas ni njegov zaveznik, saj so do cestne olimpijske preizkušnje manj kot trije tedni. Zagotovo pa si ga v šampionski formi lahko obetamo spet v drugi polovici sezone, ko bo na sporedu njemu ljuba Vuelta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
