Preložitev OI: Par milijard sem, par milijard tja

Zoran Mijatović Zoran Mijatović
26.03.2020 09:12

Vnaprej zasedeni objekti so zdaj glavna skrb organizatorjev, dodatni stroški pa najbrž breme japonskih davkoplačevalcev

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Kar sedem let in 12,6 milijarde evrov naj bi Japonska in Mednarodni olimpijski komite (Mok) že namenila organizaciji letošnjih olimpijskih iger, ki so pod težo koronavirusa prestavljene na naslednje leto. Če bi vprašali širšo javnost, bi bila ta odločitev sprejeta še veliko prej, a na tem nivoju je šport velik posel in poteza bo imela svojo ceno. Da ne bi plačali dodatnih nepotrebnih penalov, so se organizatorji navezali na Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), njena priporočila in razglasitev naraščajočega širjenja pandemije. A zdravje športnikov seveda ni bilo edina skrb. Čeravno naj bi bile igre v Tokiu cenejše od Pekinga 2008 ali Sočija 2014, je ta dvotedenski festival športa v zadnjih desetletjih postal tvegan posel. Dobiček že dolgo ni več samoumeven, ravno obratno - Sarajevo 1984, Atene 2004, Peking 2008 in Rio 2016 so danes simbol propadlih, neizkoriščenih objektov in velikih izgub.

Rio 2016 je danes simbol propadlih, neizkoriščenih objektov in velikih izgub.
Reuters
Thomas Bach
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta