Ob takšni kolesarski ekipi, kot jo premore Slovenija, bo marsikdo zgodnje jutro začel ob televizorju. S kraljem francoskega Toura in novo številko ena na svetu Tadejem Pogačarjem, Primožem Rogličem, ki mu je nesreča preprečila, da bi se boril za prestol, ter prav tako odličnima Janoma - Polancem in Tratnikom, bo imela nasproti le malo držav, če sploh katero, z boljšo zasedbo v olimpijski cestni preizkušnji. Pa čeprav jih bo šest imelo kolesarja več na startu v tokijskem parku Musašinonomori.
Da bi bila trasa čim bolj pisana na kožo našim asom, so Japonci poskrbeli z izjemno zahtevno preizkušnjo, ki bo imela v slogu enodnevnih klasik 234 kilometrov in gorskih etap na največjih dirkah 4865 metrov višinske razlike. A to še ni vse, karavano bosta spremljali visoka vlažnost in temperatura, česar Roglič le ni mogel izkusiti, ko je predlansko jesen spoznal progo. Je pa spoznal prelaze po pobočjih japonskega Triglava - gore Fudži s 3776 metri nadmorske višine. Sicer bodo kolesarji priplezali le do slabe polovice, Fudži Sanroku bo najvišja točka dirke na 1451 metrih, a startali bodo tik nad morsko gladino. Omenjeni vzpon je dolg 14,3 km s šest odstotkov povprečnega naklona in bo na polovici dirke, še hujši bo prelaz Mikuni, 6,8 km s kar 10,2 odstotka naklona, z vrhom 30 kilometrov pred ciljno črto. Če omenimo le še, da jih bo vsega skupaj pet in da cesta prvih 80 kilometrov vodi zgolj proti nebu do tisočaka, je jasno, da nikomur ne bo lahko.
In ko je tako, naši blestijo, se zaveda selektor Andrej Hauptman, ki ima s petim mestom iz Aten 2004 še vedno daleč najboljšo slovensko uvrstitev na olimpijskih igrah, edino vrhunsko. A prišel je čas, da njegov mejnik pade, toda 46-letni Ljubljančan je - kot vedno - previden. Pa ne, ker je Pogačar na Touru dal vse od sebe in ker se je Roglič v bolečinah poslovil od njega, cestna dirka bo ob 130 udeležencih iz 57 držav velika loterija. "Kolajne so le tri, kandidatov zanje pa nešteto," je Hauptman slikovit o enem od 22 kolesarskih kompletov odličij na 32. olimpijskih igrah moderne dobe, toda Slovencem najbolj dosegljivem.
5.
mesto sedanjega selektorja Andreja Hauptmana je naša najboljša uvrstitev na OI.
130
kolesarjev iz 57 držav bo nastopilo na moški cestni dirki.
2
kolajni z olimpijskih cestnih preizkušenj ima le Aleksander Vinokurov.
69
let je od zadnje dvojne zmage.
No, tudi na sredini kronometrski preizkušnji naš predstavnik nikakor ni brez možnosti. Roglič je z desetim mestom v Riu de Janeiru izenačil najboljši slovenski rezultat Janeza Brajkoviča iz Londona. Razplet v uri resnice je malce manj nehvaležno napovedati, v tej disciplini, odkar je od leta 1996 spet v olimpijski družini, sta kar dva osvojila po dve zlati medalji. Ruskemu kolesarju stoletja, kot so Vjačeslava Jekimova razglasili v domovini, je uspelo v Sydneyju in Atenah, švicarskemu Spartaku Fabianu Cancellari v Pekingu in Riu. Povsem drugačna je tabela medalj na cestnih dirkah, na dosedanjih 20 ne le, da nihče ni osvojil dveh zlatih, zgolj kontroverzni Kazahstanec Aleksander Vinokurov je dve, srebru v Avstraliji je šele dvanajst let kasneje ob slovesu od kariere dodal zlato v Londonu. Je pa Italija s petimi najimenitnejšega leska daleč pred vsemi, sledijo Francija, Belgija in Sovjetska zveza s po dvema. Pa še en statistični podatek zna biti zanimiv za Slovence - edini dvojni zmagi, Francozov in Belgijcev, datirata daleč v zgodovino, v Berlin 1936 in Helsinke 1952. Nemci, v Seulu 1988 sicer še ločeni na vzhodne, za katere je Olaf Ludwig vzel zlato, in zahodne, srebrni Bernd Gröne in bronasti Christian Henn, pa se danes hvalijo s trojnim slavjem.
