Uroš Gramc
Najprej vse narobe, na koncu vse prav
V Veroni je bil uničen, da še hoditi ni mogel, v Madridu je žarel in bi lahko še plesal. Je pa Primož Roglič tako na Giru kot Vuelti premaknil mejnika in Slovenijo kot 20. državo na svetu z zmago na tritedenski dirki pribil na svetovni kolesarski zemljevid. "Zame je ta podij enak zmagi," je naš as dejal v Italiji. Saj res glede na to, da je dal skozi teden dni želodčnih težav in brez apetita ob neživljenjskih naporih, trd pristanek v ograjo ga ni zlomil in trop volkov ne raztrgal. Moštvo je poveljnika v boj poslalo s taborniki namesto z vojaki, ko se je razplamtel boj, je šlo še njegovo spremstvo ... opravit malo, a preveliko potrebo. Toda niti španske ceste niso bile posute z biseri, temveč polite z vodo, a je pač moralo iti najprej vse narobe, da je bilo na koncu vse prav. Pa še en naš diamant smo tam našli, Tadeja Pogačarja, kolesarsko obarvano leto je z vožnjo v roza majici dopolnil tudi Jan Polanc.
Če bi bil še finale v Stožicah ...
Sprva so se mučili, Rusi so jih razbili, Makedonci osramotili. A ko je šlo zares, so slovenski odbojkarji na evropskem prvenstvu v Ljubljani dali prestavo, dve višje in začeli mleti nasprotnike. Evropskim prvakom so vrnili za poraz. "Verjeli smo v svoje sposobnosti, verjeli v zmago. Odločilo je naše veliko srce," je žarel podajalec Dejan Vinčić. Takrat so njihove besede, ki so jih ponavljali od začetka, "v Pariz po zlato", že zvenele resno. Sploh pa, ko so padli naduti Poljaki z odbojkarskim Michaelom Jordanom, Kubancem Wilfredom Leonom, v polfinalu. Za tisto tekmo so preostale vstopnice pošle v dveh minutah in svetovni prvaki so se skuhali v kotlu Stožic. Selektor Alberto Giuliani, ki je tam naše fante odpeljal v nekoč s škandalom odvzeto prvo svetovno ligo, je ostal brez glasu, drugi brez besed. "Nismo si želeli brona, nočemo srebra, saj ga že imamo," je bil odločen Vinčić. No, vrnili so se z zlatom v očeh navijačev. Če bi bil tudi finale v Sloveniji ...
Milijon Slovencev po svetu
Samo milijon je še Slovencev v Sloveniji, so naši navijači razlagali zadnji konec tedna na kolesarskem Giru. Ker druga polovica je bila tam, ob Primožu Rogliču. Dva sta še posebej izstopala, čeprav boljše, da ne bi. Tisti, ki ga je oklofutal Kolumbijec Miguel Lopez, ker ga je zbil s kolesa, in drugi, ki je Zasavcu ponudil raketni pogon, da so ga kaznovali. A obsojati ju ne gre, če ju je ponesla evforija. Brez incidentov je šlo v odbojkarskih Stožicah in ko je 5000 Slovencev rešilo pariški finale EuroVolleyja. Prošnje za dodatne vstopnice so deževale, je našemu poročevalcu z zadovoljstvom sporočal predstavnik francoske zveze. Naši navijači redno potujejo čez mejo, še dneve odmeva v glavi ob obisku dirk Tima Gajserja, doma polnita nogometne stadione Mura in Maribor, bi si pa ti kdaj zaslužili več spoštovanja, četudi prihajajo iz Malečnika, Miklavža ... Žalostna je tudi folklora, tekmovanje viol, green dragonsov, black gringosov in drugih, tekmovanje, kdo bolj izprazni blagajno kluba, za katerega navija.
Na Luko se lepi le najboljše
Kdo lahko zasenči slovenska zvezdnika onkraj luže Gorana Dragića in Anžeta Kopitarja? Odgovor je preprost: le superzvezdnik Luka Dončić, najboljši mladi košarkar na svetu, ker je pač liga NBA najmočnejša na svetu. Po Špancu Pauu Gasolu šele drugi evropski novinec leta, drugi najmlajši košarkar s trojnim dvojčkom, drugi najboljši evropski košarkar ... Lovorike se kar lepijo na 20-letnega Ljubljančana, navijači ga spremljajo na vsakem koraku (2000 Slovencev je spremljalo marčevsko tekmo z Dragićem), a to še ni vse, tudi zelenci se. Za 18 milijonov evrov letno za naslednjega pol desetletja bodo eno njegovih najšibkejših točk - njegove gležnje - varovale teniske Michaela Jordana. "Luka je že pri teh letih fenomenalen igralec, za kar mnogi potrebujejo leta. Zanimivo bo spremljati, kako bo napredoval," je povedal legendarni košarkar.
Vse je dal in film se je odvil
"Nisem vedel, kaj mi pripravljajo. Ne bi bilo dobro, da bi, ker bi potem še o tem razmišljal med vožnjo," je Tim Gajser dejal ob drugem naslovu svetovnega prvaka v kraljevskem razredu motokrosa. Tako prevladoval je to sezono mladi Haložan, da je slavil že tri dirke pred koncem. V Imoli so ga naskočili vsi: mehaniki, člani moštva in družine, fotografi, novinarji ... Zelo čustveno je doživljal naslov tri leta po prvem, ker vmes ni manjkalo hudih padcev in poškodb, pa še osamosvojil se je od očeta, ki je bil njegovo vse v motokrosu, odkar je prvič sedel na motor pri dveh letih in pol. "Bakle so gorele, ves film se ti odvije, vsi slabi trenutki pridejo v misli. Veš, da si trdo delal, dal vse od sebe, dal srce," je razlagal, ko se mu je vse poplačalo.
Še nikoli tako odločna
Turbulentno leto je za najboljšo smukačico sveta, polno veselja, vendar tudi grenkih spominov. V Areju na Švedskem je Ilka Štuhec 30 let po Marii Walliser povezala naslova svetovne prvakinje, postala je šele četrta v zgodovini s takim podvigom. "Obe zlati kolajni sta zame fantastični," je izstrelila Mariborčanka, ki je v Skandinaviji že na startu dala vedeti, da razmišlja le o zmagi. "Mogoče še nikoli nisem stala tako vzravnano, tako odločno. Toda ne razmišljam, kaj delam na startu, to se zgodi samo od sebe. In razmišljala sem tako: Pelji, kot znaš, samo smučaj." Žal je le 13 dni kasneje spet šla na temno pot - rehabilitacije po poškodbi. V Crans Montani je spet šlo koleno. A zdaj gre spet proti vrhu, je bil kar šok, ko je naznanila, da se je razšla s trenerjem Grego Koštomajem in da jo bo vodil Švicar Stefan Abplanalp.
Nasmešek šteje
S priključitvijo olimpijski družini so dobili več prostora pod soncem, ker Janja Garnbret osvaja vrhove in podira rekorde, je v Sloveniji športno plezanje vse bolj priljubljeno. Pot do Tokia bo zato zahtevna, pričakovanja bodo visoka, a kaj naj rečejo k temu tekmice mlade Korošice? Letos je postala prva, ki je dobila vse tekme svetovnega pokala v balvanskem plezanju, a četudi je skupno zmago v težavnosti po letih prevlade predala, velja za najboljšo v svojem športu. S svetovnega prvenstva na Japonskem, olimpijske generalke, se je vrnila s kar tremi zlatimi medaljami, prej še nihče ni vzel več kot ene. A največ šteje le ena, sicer ne katerakoli, le kombinacijska, ki bo premierno v Tokiu na pladnju prihodnje leto. In kakšen je recept za njo? "Če ne uživaš, delaš nekaj narobe. Mislim, da se je treba smejati."
Moteč karakter Črnogorca
V slovenskem prostoru so celjski rokometaši vladarji. Če izgubijo, je to za preostale praznik. Letos so izgubili le pokalno krono, predali so jo Gorenju, se je pa vsa Slovenija z njimi veselila, ko so v ligi prvakov na gostovanju premagali največje rivale - Zagrebčane. In si na stežaj odprli vrata do že dolgo ne videnega - izločilnih bojev. A največ prahu je dvignil selektor Veselin Vujović: naj ostane ali gre? Pa menda niti ne zavoljo rezultata, čeprav je tu našemu selektorju z najdaljšim stažem tudi že začelo škripati. So njegovi motivacijski prijemi ustrezni, sprejemljivi ali žali igralce? "Zaradi karakterja so me pripeljali, zdaj jih pa moti," je komentiral kontroverzni Črnogorec. Naposled je moral oditi, je pa nasledniku Ljubomirju Vranješu letvico postavil zelo visoko.
Mariborsko-ljubljanske bitke
Olimpija dobi derbi, Maribor prvenstvo. Olimpija osvoji pokal, Maribor ji spelje Roka Kronavetra. Bojem med največjima slovenskima nogometnima rivaloma ni konca ne kraja, kar od daleč opazujejo najboljši sodnik sveta Damir Skomina, prvi mož evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin in večina slovenskih reprezentantov. Slednjim lahko v garderobi kaj iz prve roke pove le Luka Zahović, napadalec vijoličastih je edini letos iz slovenske lige oblekel državni dres. Imata pa kluba tudi vsak svojo fronto. Maribor se otepa očitkov o negledljivi igri, čeprav je poleti krepko segel v denarnico, Olimpijo tarejo finančne težave, njen predsednik se že lep čas trudi najti kupca, ki bi ga rešil. Milanu Mandariću je spodletelo z Italijanom, in ko je sanjal o Kitajcih, so mu menda vleteli Nemci. Samo denar naj bi še čakal. Pa že brez tega ga slovenski nogomet odžira drugim športom, je (osebno) mnenje sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, ki je bil deležen ostrih puščic.
Trdnjava sesuta že med gradnjo
Dobili so slovenski pokal, superpokal, se iz druge lige Aba preselili v elitno druščino na Balkanu in v državnem prvenstvu povozili Olimpijo. V Kopru se je gradila nova trdnjava slovenske košarke, dvoboji z zmaji bi lahko bili evropski, ko so se ti združili s Cedevito in naredili konec agoniji zadnjih let. Toda še preden se je prav začelo, se je zgodba na Primorskem sesula v prah. Kot slovenska reprezentanca po zgodovinski zlati kolajni na evropskem prvenstvu. Selektor Igor Kokoškov, ki zaradi dela čez lužo ni imel več časa zanjo, pa je sedel na vroči stolček v Srbiji.
