Različni klubi, podobne zgodbe. Koronavirus in z njim povezani omejevalni ukrepi so zarezali v slovenski šport. Da je epidemija že povzročila veliko škodo, opozarjajo v Odbojkarskem klubu Merkur Maribor. Ker na tekmah članske ekipe - edine selekcije, ki je v pogonu - ne sme biti gledalcev, posledično pa je klub ostal brez zaslužka pri prodaji vstopnic, ocenjujejo, da bo primanjkljaj znašal več kot deset tisoč evrov. "Poleg vstopnin ni niti vadnin, ki nanesejo na mesec okoli 2500 evrov. Bojimo se tudi, da bo veliko otrok prenehalo z igranjem odbojke. Tako dolga pavza bo verjetno pustila posledice."
Z izjemo tistih na najvišji članski ravni so že od sredine oktobra ustavljena vsa športna tekmovanja po državi. Da ne bi povsem izpadli iz ritma, so se denimo članski ekipi košarkarjev Rogaške na treningih pridružili tudi nekateri mladinci in kadeti. "Selekcije do 15 let pa mirujejo. Tam ne smemo ničesar početi," pravi Kristijan Novak, predsednik KK Rogaška, ki ga veseli, da vsaj tekmovanje v prvi ligi teče normalno. "Vsaj pri legitimnosti tekmovanja zadeve kolikor toliko normalno funkcionirajo. Pozitivno je, da so prenosi vseh tekem dostopni na youtube kanalu KZS in na Sportklubu, da navijači ne pozabijo, da se še vedno igra košarka."
Ko ni gledalcev, ni sponzorjev
Drugače kot s prenosi navijači ne morejo biti v stiku z ekipo. V normalnejših časih je bila dvorana v Rogaški Slatini med tekmami dobro zapolnjena. "Če bi rekel, da smo živeli od prodanih vstopnic, bi se zlagal. Če pride v dvorano 500 ljudi, ki za vstopnico plačajo po pet evrov, zaslužek ne more biti bajen. Se pa s tem pokrijejo stroški za samo organizacijo tekme. Ker ni gledalcev, so sicer odpadli nekateri stroški, a tako precej težje prodaš produkt. Podjetju ne moreš prodati sponzorstva tekme, na katero ga ne moreš povabiti."
Slatinčani so proračun prilagodili zmanjšanju sponzorskih sredstev. Dolgoletni sponzorji so pipico nekoliko priprli lani spomladi, a sodelovanja niso prekinili. "Pred to sezono pa je bilo ob dogovorih za nove pogodbe čutiti neki optimizem. Moram potrkati, naši sponzorji so ohranili kondicijo. V primerjavi s prejšnjo sezono sicer dobimo približno 25 odstotkov manj sponzorskega denarja, a na to smo se tudi pripravili, se odpovedali nastopom v ligi Aba 2, na tržišču pa poiskali dostopne igralce," nam je opisal Novak, ki predvideva, da se bo izpad sponzorskih prihodkov sorazmerno porazdelil na proračuna za dve sezoni.
Precej bolj okrnjene so aktivnosti v klubih, ki nimajo ekipe v prvi ligi. Po optimističnih napovedih bi se nogometaši Beltincev, ki so zadnjo tekmo odigrali 17. oktobra, na treninge lahko vrnili v začetku prihodnjega tedna. "Pet predstavnikov drugoligaških klubov se bo konec tedna sestalo s predstavniki Nogometne zveze Slovenije in se o tem pogovorilo. Je pa seveda vse odvisno od NIJZ in covid ukrepov," nam je pojasnil predsednik ND Beltinci Janez Breznik. Omejitve močno občutijo nogometaši v mlajših selekcijah, ki so že skoraj štiri mesece brez žoge. "Dolgoročno o tem tisti, ki bi morali, ne razmišljajo. Velika škoda bo nastala. Za otroke je res hudo. Nekateri se bodo vrnili, nekateri pa bodo najbrž pozabili na nogomet in šport," opozarja Breznik.
Klub je ostal praktično brez prihodkov, ko so se tribune zaprle za gledalce. "Tudi nekaj sponzorjev zaradi covida ne more več sodelovati z našim klubom. Normalno je, da ne morejo zagotavljati denarja za sponzoriranje, če ne morejo plačevati svojih delavcev." Kako dolgo še lahko vztrajajo v takih okoliščinah? "Prav dolgo ne. Verjamem pa, da se bo že naslednja sezona začela v običajnih razmerah, z gledalci ob igrišču. Ker smo v drugi ligi ekipa z največjim obiskom, je vsekakor vredno na to počakati," je odgovoril predsednik beltinskih nogometašev.
Zooma dovolj že v šoli
"Stanje je katastrofalno, iz dneva v dan slabše," je bil neposreden Matej Planinc, direktor NK Maribor Tabor. Članice so začele s pripravami na spomladanski del sezone, ostale selekcije kluba, v katerem je pred epidemijo vadilo okoli 350 otrok, mirujejo. "Poskušamo z online treningi, a na tako dolg rok to ni efektivno. Zanimanje pada. Ker že v šoli vse poteka po zoomu, imajo otroci tega že dovolj. Šport preko računalnika ni mogoč." Končna bilanca za lansko leto se še pripravlja, a Planinc se zaveda, da bo finančni izpad velik. "V obdobju, ko ne moreš delati, tudi ne moreš zaračunati članarin oziroma vadnin. Nastajajo pa stroški, klub posluje 12 mesecev v letu. Pozna se tudi na sponzorskem in donatorskem področju. Prej ti je še lahko kdo pomagal, zdaj, ko se skoraj vsako podjetje bori za obstanek, pa so prošnje za pomoč že nerealne."
Doslej so pomoč zaman iskali tudi v vladnih paketih. "Zagotovo ne bi bilo slabo, če bi bila v protikoronske pakete vključena tudi športna društva. OKS in panožne zveze sicer pripravljajo predloge, a kolikor sem zasledil, ti ne padajo na plodna tla," pravi Planinc. "Veliko je volonterskega dela, ki v vladnih ukrepih ni zajeto. Morajo pa tudi ti volonterji poskrbeti za svoje preživetje," je še dodal direktor kluba, ki po pritožbi še čaka na sredstva z lanskega razpisa za letni program športa Mestne občine Maribor. "Nekatere stvari smo že rešili, nekatere še rešujemo. Zadeve se odvijajo pozitivno," je namignil.
Aktivnosti je manj, stroški so ostali
Po oktobrski zaostritvi ukrepov so v Teniškem klubu Terme Ptuj ustavili štiri petine svojih aktivnosti, le deset članov od 40 redno trenira. Aktivnosti je manj, stroški pa so ostali. Tudi v tej zimi so nad ptujskim igriščem postavili balon. "Stroj za prezračevanje dela 24 ur na dan, stroški elektrike so visoki, v polnem znesku plačujemo tudi najemnino za igrišča. Ker rekreativci ne smejo igrati, si z njihovimi prispevki ne moremo pokriti teh stroškov. Ostali smo brez pomembnega dela prihodkov," nam je povedal Luka Hazdovac, predsednik kluba, ki je med covid krizo ostal tudi brez prihodkov od vadnin v teniški šoli. "Vsaj za štiri tisoč evrov mesečno imamo izpada."
Velike težave imajo tenisači tik pred prehodom na profesionalno raven, saj so poti na mednarodne turnirje tvegane, hkrati pa je zaradi številnih odpovedi tudi prostih mest na tekmovanjih malo. "Za zdaj se ne odločamo za takšne avanture, čakamo, da bo lahko v Evropi organizirano večje število turnirjev in se bo vse skupaj razpršilo, da bodo lahko tekmovalci, ki še nimajo mednarodnih točk, prišli vsaj v kvalifikacije," je opisal Hazdovac.
"Odločevalci imajo malo pojma"
Protikoronski paketi doslej društvom prav dosti niso pomagali. V TK Ptuj so si delno pomagali s subvencioniranim čakanjem na delo. Košarkarji Rogaške, ki imajo status samostojnega podjetnika, so počrpali nekaj pomoči. A s tem se luknje v športnih proračunih niso zmanjšale. "Od države naš klub ni prejel še nobene pomoči. Pozabilo se je na šport," ugotavlja Janez Breznik. "V vsakem primeru bomo preživeli, se bo pa ob ponovnem zagonu pojavil velik problem. Vprašanje je, koliko otrok se bo vrnilo na treninge. Tekmovalci v mlajših kategorijah so ogromno izgubili, motivacija je padla," pravi Luka Hazdovac. "Tisti, ki odločajo v vladi, imajo zelo malo pojma o športu. Ta bo zabredel v hude težave, če se kmalu nekaj ne spremeni. Nestrpnost staršev in otrok je velika. Edina sreča je, da odbojkarji na najvišji ravni lahko trenirajo, da so sponzorji ostali - le upamo lahko, da nam bodo še prisluhnili. Sicer se nam piše slabo," pa opozarjajo v OK Merkur Maribor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
