Da šport v času epidemije ni težava, ampak rešitev, so se strinjali udeleženci spletne okrogle mize, ki jo je vodil Igor E. Bergant. Izpad organiziranega športa v Sloveniji je širši družbeni problem, saj se odrekamo naložbi v zdravje ljudi. Po mesecih omejitev se vpeti v šport in rekreacijo ne sprašujejo več, ali je nastala škoda, ampak kolikšna je. "Treba je zaupati slovenskemu športu, ki je visoko strokoven in sposoben izvajati varne športne aktivnosti, tako za mlajše kot starejše," so sporočili iz Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).
Po besedah predsednika OKS Bogdana Gabrovca v tem trenutku trenira le deset odstotkov slovenskih registriranih športnikov, tudi vadba teh poteka v omejenem obsegu: "Od razglasitve epidemije pri nas sredi marca lani je bilo več kot sedem mesecev športnega mrtvila. Le okrog 7000 športnikov lahko trenira, nekaj nad 74.000 preostalih kategoriziranih pa ne. Da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema." Gabrovec ugotavlja, da so razmere na terenu katastrofalne, posebej prizadeti pa so mladi športniki. Po nekaterih raziskavah se kar četrtina mladih ne bo več vrnila v šport, ko že mesece niso v trenažnem procesu.
"Posledice za naslednje generacije bodo ogromne, saj Slovenija nima velikega bazena za črpanje vrhunskih športnikov," je izpostavil nekdanji plavalec Gregor Jurak s Fakultete za šport (FŠ). Čeprav je po naravi optimist, ocenjuje, da lahko že govorimo o izgubljeni generaciji. O koronageneraciji, ki smo ji naredili nepopravljivo škodo. Po oceni študij FŠ je 20.000 mladih izgubljenih za šport, ne samo za vrhunski šport. Na fakulteti žal ugotavljajo, da odločevalci ignorirajo športno stroko.
Otroke odganjajo, zapirajo v prostore
Košarkarski trener Matic Vidic zaradi poškodb vidi rešitev v postopnem odpiranju, se pa boji osipa in negativnih spoznanj o pripravljenosti tistih, ki ta čas ne trenirajo. Ocenjuje, da je mogoče izvesti varne treninge, kar se dokazuje tako v vseh mednarodnih tekmovanjih in najvišji ligi, ki poteka. Povedal je, da so se treningi iz dvoran preselili pred ekrane. Kar bo imelo tudi posledice - predvsem velik osip in vprašanje pripravljenosti otrok, ko se bodo ukrepi sprostili. Telovadni trener Sebastijan Piletič je opozoril, da otroci ne vidijo dolgoročnih ciljev v športu. "Če gledam skozi oči splošne populacije, se mi smilijo otroci, ki so za računalniki od jutra do večera. V velikih težavah so športni klubi, na katerih temelji tekmovalni šport. Ti so obsojeni na propad. Otroke odganjamo, zapiramo v prostore. Klubi se sicer trudijo, a čez pet let vrhunskih športnikov ne bomo imeli, ker jih klubi ne bodo mogli vzgajati. Tudi kadri bodo pobegnili." Meni, da je najlažje prepovedati in delati nič.
Vlada gluha za predloge
"Priče smo izgubljanju generacij našega športa ... Rešitve so, ampak jih je treba potrditi. Šport je pri nas ta čas pravzaprav v ilegali. Na Hrvaškem lahko od konca prejšnjega meseca trenirajo vsi nogometaši," je bilo slišati. Na nastalo škodo opozarjajo številni strokovnjaki in izsledki raziskav. Ugotovljeno je bilo, da se je gibalna učinkovitost otrok in mladine zaradi omejitev izrazito zmanjšala, pri otrocih se je zelo povečal delež podkožnega maščevja. Zaznan je velik upad interesa otrok za športno dejavnost.
OKS ima pripravljene postopke in rešitve za odpiranje. Vsaka panožna zveza je po besedah Gabrovca pripravila protokole za delovanje, a jih mora nekdo sprejeti: "Če zamudimo še tri ali štiri mesece, potem športnim društvom, kljub naklonjenosti večine županov, kaže zelo slabo."
Udeleženci okrogle mize, na kateri "zaradi številnih obveznosti" niso sodelovali predstavniki ministrstva za šport, so seznanjeni s trenutno zdravstveno krizo v državi in številnimi nalogami pristojnega ministrstva. Gabrovec izpostavlja, da si športni delavci in športniki želijo odgovore na preprosta vprašanja. Žalosti ga, da na večino predlogov za varno izvedbo treningov niso dobili odgovorov: "Od 37 predlogov OKS je vlada sprejela le nekaj finančnih, sicer tudi eksistenčnih."
Poziv športnikom, naj se cepijo
Za olimpijske igre v Tokiu ima OKS 116 kandidatov, 23 slovenskih športnikov si je nastop že zagotovilo. Gabrovec pričakuje, da bodo cepljeni po najbolj občutljivih skupinah družbe, kot priporoča Mednarodni olimpijski komite (Mok). A cepljenje ni pogoj za nastop v Tokiu. Zdravnik Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana državljane poziva k cepljenju: "Šele ko bomo v Sloveniji precepljeni, se bomo lahko začeli pogovarjati o večjem sproščanju osnovnih preventivnih ukrepov za zajezitev bolezni." Član Medicinske komisije OKS je kritiko usmeril na odločevalce kot tudi na športno sfero. Ocenjuje, da se je prepočasi in medlo odzivalo in predlagalo ter posledično sprejemalo ukrepe za šport. Po mnenju Turela se zdaj šport deloma izvaja v ilegali, to pa je najtežje nadzirati.
Športne organizacije so v preteklih mesecih odgovorno in aktivno sodelovale pri spoštovanju ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa in brez zadržkov izrazile podporo vladi, ko je bilo to potrebno. A ukrepi omogočajo le minimalno delovanje športa, pravijo v OKS. "Premalo je posluha za športno stroko, saj ta ocenjuje, da obstajajo načini, da so mogoče športne aktivnosti na varne načine." Urška Potočnik, trenerka plavanja, je poudarila, da bodo posledice dolgoročne in očitne. "Iz vode smo se preselili na suho in se jim ne da več, opažamo precej apatije. Plavalci se brez treningov v vodi počutijo kot ribe na suhem. Trenutno je aktivna le desetina. Dalo bi se tudi v vodi, raziskave kažejo, da klor v vodi preprečuje širjenje okužb. Pri članih recimo ni prišlo do okužb."
Odvzeta pravica do dela
"Profesionalnim športnikom kratimo pravico do dela, ko jim ne pustimo opravljati svojega poklica," pa je prepričan Martin Koželj iz Nogometne zveze Slovenije (NZS). S tem je ciljal na nogometaše v drugi ligi, ki imajo podpisane pogodbe, a ne igrajo. Na NZS sodelujejo s tujino, imajo že sedmo verzijo protokola obvladovanja epidemije. Koželj je poudaril, da lahko z gotovostjo trdi, da je kljub očitkom šport pripravljen in ima vizijo.
Trenutna situacija na področju omejevanja športa je kritična in potrebna sprememb, so se strinjali udeleženci okrogle mize, želijo si strukturirano in odločno pristopiti k predlaganju načinov odpiranja športa. Zato so predstavili tudi načrt sproščanja ukrepov. "Načrt odpiranja slovenskega športa, ki ga je vladi predlagal strokovni svet za šport, predstavlja smiseln, postopen in previden korak k vzpostavitvi pogojev za vadbo na vseh ravneh. Šport je organizirana in disciplinirana dejavnost, ki je že v osnovi podrejena spoštovanju pravil pri izvajanju. Zato je mogoče prav prek športa pokazati pot k ponovnemu odpiranju slovenske družbe z omejevanjem tveganja okužb, ki bi ogrozile zdravstveni sistem in najbolj zdravstveno ogrožene," še pravijo v OKS.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
