Kufri po sili razmer
Urše Menart
Eva Jesenovec
Saša Pavček
“Mislim, da je moja generacija ujeta med dvema obdobjema in dvema filozofijama. Odraščali smo brez interneta, ulovili rep socialističnih vrednot in do določene mere ponotranjili idealizem naših staršev, ki so od kapitalizma pričakovali veliko možnosti in svobode; odrasli pa smo v globaliziran svet brez socialne varnosti, kar smo občutili bolj kot starejši, saj smo na trg dela začeli vstopati ravno v obdobju gospodarske krize. Ker si velik del moje generacije še ni priboril vseh atributov 'odraslega' človeka (zaposlitev za nedoločen čas, kredit za stanovanje, poroka in otroci) – nekateri, ker si tega ne želijo, dobršen del pa zato, ker nimajo te možnosti –, na nas marsikdo še vedno gleda kot na otroke, čeprav to že dolgo več nismo. Sploh v Sloveniji opažam izrazit skepticizem do tega, da bi mlajši morda kdaj lahko kakšno stvar vedeli bolje od starejših ali da bi jih bilo vsaj občasno vredno upoštevati. Tudi to je po mojem mnenju eden od razlogov, zakaj toliko izobraženih mladih odide v tujino.”
Domovin je več
“Mlajši kot so gledalci, bolj film dojemajo kot komedijo, in starejši kot so, bolj se jim zdi tragedija.”
Živa Selan
vukojebina
“Zdi se mi, da Špelo opazujemo v obdobju, ko se zbuja iz nekakšne prisilne vegetacije. To, da za razliko od svojih prijateljic vztraja v Ljubljani, sama vidi skoraj kot neki upor, kot načelno dejanje. Toda proti koncu filma spoznava, da zgolj trma in 'saj bo' mentaliteta nista dovolj, kot ni dovolj niti to, da je bila celo življenje pridna, kot so jo učili starši. Najprej se mora dotakniti dna, šele potem lahko dojame, da bo stvari morala vzeti v svoje roke.”
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
