(LIMONADA) Ema 2022: Kako spektakularno bomo zgrešili tokrat?

Mislim, da sem naredil napako. In zdaj se kesam. Ko sem v polfinalu Eme 2022 videl nastop ekscentričnega hrvaškega Vedrana Ljubenka, nisem vedel, ali naj se histerično smejim, jočem ali pa si obujem volnene nogavice, spečem ovco, streskam liter rakije, daljinca s kozarcem vred zabrišem v ekran in se prepustim toku. Električnemu. Bilo je obsojeno na neuspeh. Melodija, bolj balkanska od čevapov, in besedilo o alkoholizmu bi lahko zadevo še popeljala v finale, a se je kleni Vedran odločil del pesmi odpeti v hrvaščini, kar je v očeh slovenskih gledalcev zvenelo tako, kot da na vrhu Triglava v hrvaškem nogometnem dresu kriči Ljepo našo domovino. Pustil je izrazito močan vtis, kar na letošnjem slovenskem evrovizijskem predizboru pogrešam. Tudi sam sem najprej zavpil, da to ni za nikamor, a vmes potresaval z nogo. Teden je minil in, glej ga, zlomka, ne mine dan, ko se mi refren njegove H2O-diete ne bi vrtel v glavi: "Zjutraj se nataka, cel dan se poliva, adijo moja pamet, jutri se dobiva." Saj ne rečem, da bi nas ta veličastna čobanska glasbena epopeja popeljala na Evrovizijski olimp, a Torina 2022 bi se lotili vsaj z jajci. Zdaj, glede na to, da na Emi 2022 jasnega favorita ni, o tem nisem več tako prepričan. Ironično je Vedran postal edina prava superzvezda Eme 2022, saj si bo izbor večina gledalcev zapomnila (v glavnem) po njem. Zato pozivam RTV Slovenija, da v svoji legendarni Emini kuhinji poišče način, kako Ljubenka vrniti v igro ali pa ga poslati kar naravnost na Eurosong. Glede na to, da očitno ne znam prepoznati hita, ko ga imam pred nosom, predlagam tudi razmislek o tem, ali sem morda že zrel za članstvo v kakšni strokovni žiriji.

Potencialnih uspešnic, ki so ležale na zlatem pladnju, a je nekdo bil preveč fin, da bi jih pobral, je v Emini zgodovini nešteto. Kot tudi zgrešenih strelov. Celo naglušni ljudje so na Emi 2006 vedeli, da ima največ potenciala za evrovizijski uspeh skladba Mandoline Saške Lendero. Zbrala je 12 točk glasovanja po mobilnih telefonih, 12 točk glasovanja po stacionarnih telefonih - da, očitno smo se takrat to šli -, kar je skupaj naneslo izjemnih 23.731 glasov. Žirija je Saški seveda v glavo vrgla nič točk, svojo dvanajstico pa namenila Anžeju Dežanu in Planu B, ki so mu gledalci skupaj namenili le 10.851 glasov. Brutalno. Mandoline so nato gladko zmagale na vzporedni evroviziji, ki jo pripravljajo evropski klubi oboževalcev tega izbora. Plan B je postal Mr. Nobody, na koncu pa Plan Ž, saj je v atenskem polfinalu obtičal na 16. mestu. A kaj bi pogrevali.

Moč žirantskega valjarja so gledalci občutili že leta 2004. Zdelo se je jasno, da bo zmagala vsestransko oblegana Natalija Verboten, takrat še dve leti pred razvpito uvelo naslovnico, s skladbo Cry on my Shoulder. In kazalo je dobro. Takoj je priletelo 12 točk telefonskega glasovanja gledalcev, nato pa še posmehljivih 0 točk žirije. Večer se je razpletel z zmago dua Platin in skladbe Stay Forever. V Istanbulu sta v prvem evrovizijskem polfinalu v zgodovini zasedla 21., predzadnje mesto, njuna turška poroka pa je bila sila ljubka.

Zadnja najbolj znana svetovna vojna med gledalci in žiranti sega v leto 2017. V Emo smo vrgli toliko denarja, da bi Eurosong najbrž lahko gostili kar sami. Roko bi dali v ogenj, da bosta zmagala BQL s skladbo Heart of Gold. Na telefonskem glasovanju sta Piletiča zbrala kar 13.134 glasov, kar je pomenilo 72 točk. Žirija jima jih je podelila le 42. Slavil je Omar Naber s skladbo On My Way, ki so mu gledalci namenili le 5165 točk, kar je naneslo 60 točk, žirija pa je ponosno primaknila najvišjih 64 točk. Heart of Gold je nato postala najpogosteje predvajana slovenska skladba tistega leta, On My Way pa je v Kijevu zasedla 17., predzadnje mesto v polfinalu. Ampak, ja ... kaj bi pogrevali.

Ne pravim, da strokovna žirija ne bi smela imeti besede. Kje pa. Ko smo zadevo prepustili zgolj gledalcem, smo na kupu zdravega slovenskega glasbenega gnoja pristali z Žlindro in Kalamari. Pravim pa, da naj žiranti poslušajo še kaj drugega kot zgrešene tone.

Pred nami je nova priložnost. Dvanajst bolj in manj znanih glasbenikov bo nocoj stopilo na oder Eme 2022. V duhu politične nekorektnosti tega članka že kar zdaj povem, da bi po mojem v Torino morali LUMA, BQL, July Jones ali Gušti feat. Leyre. Predstavitvi vseh tekmovalnih skladb bo sledilo desetminutno glasovanje. Poleg telefonskega glasovanja bo točkovanje opravilo tudi pet petčlanskih žirij, to so: žirija glasbenih izvajalcev, žirija glasbenih ustvarjalcev in producentov, radijska žirija, televizijska žirija in žirija kluba ljubiteljev evrovizijske popevke. Več kot dovolj možnosti, da gre vse skupaj spet zelo narobe. Vedran, reši nas!