Realnost med mejami in predsodki

Petra Zemljič Petra Zemljič
29.09.2020 16:00

Mednarodni festival fotografije v Mariboru se je zaključil to nedeljo, vendar je večina razstav še na ogled

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kurt Kaindl prinaša posnetke s potovanja na območju nekdanje železne zavese. 
Arhiv festivala

Festival, peti po vrsti, je ob razstavah z debatami in delavnicami odpiral vprašanja o doživljanju telesa, dojemanju podobe, identifikacijah s telesom in njegovem položaju v prostoru, iskanju meja med telesnim in duhovnim ter doživljanju vidnih in nevidnih meja. Posebno pozornost so namenili še obletnici podpisa saintgermainske pogodbe.

V sodelovanju z Društvom za evropsko zavest in hrvaško organizacijo Vida je namreč Fotoklub Maribor v sklopu programa Evropa za državljane obeležil stoto obletnico podpisa mirovne pogodbe, ki so jo 10. septembra 1919 po razpustitvi Avstro-Ogrske podpisali v kraju Saint-Germain-en-Laye. Osrednja razstava na to temo je Onkraj roba v Fotogaleriji Stolp, kjer se predstavljajo različni avtorji. Umetniki se v delih osredotočajo na življenje najstnikov in mladih, razmišljajo pa o različnih vidikih evropskih migracijskih politik - od posebnih izkušenj delovnih migrantov, prošenj za azil in življenja v migrantskih naseljih do širših vprašanj migrantskega dela, diskriminacije in rasizma. Razstava preizprašuje prevladujoč dokumentarni pristop k temi, izbrani projekti se je lotevajo s pomočjo uprizorjenih fotografij, ulične fotografije in filma. Umetnostna galerija Maribor gosti razstavo fotografskih knjig. Na ogled je svetovna produkcija fotoknjig na temo letošnjega razpisa Spreminjajoče realnosti - kaj leži za obzorjem?, mednarodna žirija pa je z bienalno nagrado Maribor Photobook Award že nagradila najboljše tri. Avtorji se izbranih tem lotevajo različno, veliko se jih ukvarja z nasiljem ter s spomini in osebnimi zgodbami.

V Fotografskem muzeju so pod naslovom Nikogaršnja zemlja na ogled fotografije z območja nekdanje železne zavese Kurta Kaindla iz Fotohofa Salzburg. Spremljevalci razstavnega dogajanja se gotovo spomnijo, da je pred dvema letoma v Umetnostni galeriji Maribor kot velik prijatelj Inge Morath in njenega moža, dramatika Arthurja Millerja, pomagal postaviti retrospektivo del te znamenite fotografinje. Tudi tokrat v mestu predstavlja svežo zgodbo, utripe življenja na območju nepremostljivih meja. Celotna serija fotografij je črno-bela, z nekaterimi želi avtor raziskati in prikazati sledi utrjenih meja, z drugimi želi prikazati uničene vasi v njihovi okolici. Z zajetimi portreti želi sporočati tudi zgodbe ljudi in nikogaršnje zemlje, na kateri živijo. Na posebnem mestu je portret Borisa Pahorja, o katerem Kurt Kaindl pravi, da je človek miru, ki se ves čas zavzema za to, da se odstranijo meje, ki so v glavah.

Projekt Nimfa 
Arhiv festivala

O mejah nam govori tudi razstava del Branimirja Ritonje v Univerzitetni knjižnici Maribor. Avtor je fotografiral prizore na slovenski južni meji, kjer danes, skorajda 30 let po osamosvojitvi, stoji žična ograja. Vidimo na primer posnetke slovenske lipe, obdane z žico, pa očeta in sina, kjer je državna meja razdelila nekoč skupno domačijo, zato živita vsak v svoji državi. Jošt Franko v razstavišču Media Nox razgalja begunsko realnost, ljudi, ki danes živijo v porušenih objektih, na peronih in v šotorih. Podobna zgodba se nam odpre v galeriji IZUM; srbski fotograf Igor Čoko je namreč fotografiral brezdomce, ki so obstali v Beogradu brez dokumentov in denarja, živijo pa v improviziranih skrivališčih, kot so na primer kontejnerji, avtor jim pravi celo mišje luknje za skrivanje.

V Univerzitetni knjižnici Maribor se predstavlja mlada fotografinja Sara Nuša Golob Grabner, na njenih delih je naša telesnost ponazorjena z abstraktno simboliko papirja, telesa in barve, v galeriji Hladilnica pa fotograf Bojan Hajdu - Hurin in performerka Betina Habjanič - Ax Ax s provokativno razstavo Nimfa razkrivata dogajanje v klavnici. Omenimo še razstavo Dragane Jurišić v Galeriji DLUM. Okoli 200 posnetkov je združila v enega, na njem pa so prepletena gola ženska telesa, s čimer je avtorica opozorila na zgodovino zahodne krščanske vere, s prikazano zgodbo konkretno na Irskem, kjer je žensko telo od nekdaj izkoriščano, postavljeno kot tabu. Podobno tematiko vidimo tudi na fotografijah Mihe Kacafure v Kadetnici.

Sara Nuša Golob Grabner: Travma 
Arhiv festivala
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta