Ogrevanje s peleti je cenejše kot ogrevanje s fosilnimi gorivi, hkrati pa je bistveno bolj udobno kot nalaganje polen v kotel. Ste ob tem pomislili, da si po jesenskem nakupu energenta ne želite investirati še v novi kotel na pelete, ker bo ta zahteval dodaten strošek? Pravzaprav je na voljo druga rešitev. Obstoječi ogrevalni sistem na drva ali na olje vam lahko mojster predela, da boste nato zlahka kurili s peleti.
Primerjava z Avstrijo
“Pri nas je uporaba biomase manj podprta kot nekateri drugi energenti, saj je obdavčena z najvišjo, 22-odstotno davčno stopnjo. A upam, da se bo to spremenilo,” pravi Robert Gracej. “V Avstriji, na primer, je DDV na pelete zgolj deset odstotkov. Zato se veliko ljudi v Avstriji odloča za ogrevanje na biomaso, pa čeprav je kurilno olje pri njih cenejše kot pri nas; tam stane liter kurilnega olja približno 0,55 evra.”
Visok izkoristek in le malo pepela
Robert Gracej iz podjetja GMK Sistemi je specialist za predelavo kotlov in vidi v uporabi peletov številne prednosti: "Ogrevanje s peleti je ustrezno z okoljskega vidika, saj zagotavlja visok izkoristek energenta, ki se kaže tudi v tem, da za peleti ostane izjemno malo pepela. Kurjenje z lesnimi peleti v peči z visokim izkoristkom je čistejše kot organska razgradnja lesa in trohnenje v gozdu. Pri gorenju les sprošča ogljikov dioksid, vendar ne več, kot ga je med rastjo porabil."
Gracej poudarja, da je večina lesnih peletov izdelana iz odpadnega lesa. "Lesni peleti se izdelujejo iz ostankov lesa v lesni industriji in ne iz namensko podrtih dreves. Obstaja tudi izjema tega pravila - gozdarske službe občasno sodelujejo s peletno industrijo, da odstranijo odmirajoča in suha drevesa, ki predstavljajo nevarnost gozdnih požarov, v gozdu pa pomenijo le navlako, ker ovirajo druga drevesa pri rasti."
Le tri do štiri ure dela
Če ste doslej za ogrevanje uporabljali kurilno olje, potem veste, da ni najbolj poceni energent. Res pa je, da je letos, ko se zaradi korone soočamo s padci cen nafte na svetovnih trgih, cena kurilnega olja nižja kot lani.
Tisoč litrov kurilnega olja trenutno stane približno 800 evrov, lani se je v tem obdobju cena za enako količino gibala okrog tisoč evrov. Za dve toni peletov, kar je primerljivo s tisoč litri olja, pa boste recimo trenutno odšteli približno 520 evrov. Razmislek o predelavi kotla torej nikakor ni odveč, saj se investicija hitro povrne. In kolikšna je cena?
Za predelavo obstoječega sistema v kotel za pelete, torej za predelavo na ključ, boste odšteli približno 1600 evrov. "Če to primerjamo z novo kurilno napravo, ta stane okrog 2500 evrov, k temu je treba prišteti še strošek za premontažo ter sanacijo oziroma prilagoditev inštalacij pri kotlu in samega dimnika, kar stane dodatnih 500 do 1000 evrov," razlaga Gracej.
Prehod na uporabo peletov je po besedah sogovornika mogoč pri večini kotlov na drva in pri 99 odstotkih kotlov na olje.
Sama predelava se lahko izvede kadarkoli v letu, tudi sredi zime. "Zgolj tri do štiri ure traja, da se izvede predelava, tako da se v tem času hiša niti ne ohladi, pa je sistem že nared za ogrevanje na pelete," poudarja sogovornik.
Preprosto kurjenje in vzdrževanje
Peleti so manj zahtevni za shranjevanje kot drva, iz skladiščnega zalogovnika jih do peči transportira polž. Po predelavi sta vklop in izklop peči avtomatizirana. Če lahko pri kurjenju z drvmi na temperaturo v kotlu vplivamo s frekvenco nalaganja in debelino polen, je pri peletih z avtomatiziranim dodajanjem zagotovljeno izgorevanje pri visokih temperaturah, kar omogoča visoke izkoristke, manjše emisije in daljšo trajnost peči. "Sami moramo poskrbeti le za odstranjevanje pepela in saj ter založenost zalogovnika. Ta je lahko dovolj velik za celotno kurilno sezono ali pa zgolj za nekaj dni, kar je odvisno od razpoložljivega prostora," razlaga Gracej. Predelano ogrevalno napravo lahko z malo znanja vzdržuje kar uporabnik sam. Pomembno je, da sta kurišče in gorilnik čista, sicer pa je za večja vzdrževalna dela oziroma popravila najbolje poklicati nekoga, ki se na to spozna. "Serviser bo natančno vedel, kaj se z napravo dogaja. Gorilnik s svojo elektroniko namreč vodi statistiko delovanja in javi tudi domnevno napako. Serviserju na primer izpiše tudi, kdaj in kolikokrat se je naprava izklopila," še pojasnjuje sogovornik.
