(VIDEO) Michael Leopold, raper, ki plete verze v svojem pristnem narečju

Razvijati talent za rime s posluhom za družbena vprašanja v okolju majhnega obmejnega mesta z ozadjem radgonskih goric je lahko velik izziv. S takšnim se je lep del svojega življenja soočal Michael Leopold, nadarjeni raper z umetniškim imenom Leopold I. Lansko leto je nase opozoril ob izidu pesmi Nesen. Da, Leopold I. rapa v pristni radgonščini.

"Biti raper iz Gornje Radgone pomeni predvsem to, da rap spoznavaš sam oziroma sam s pomočjo interneta. Moji vrstniki so raje poslušali druge zvrsti glasbe, zato sem z redkimi debatiral o hiphopu. Zaradi manjšega števila prebivalcev v mojem kraju je tako manj ljudi z ustreznim znanjem ali tehnično opremo, kar bi lahko pomagalo razvijati glasbene ideje mladih izvajalcev. Ne pravim, da takšnih ljudi v Gornji Radgoni ni, imamo veliko talentiranih in odličnih glasbenikov, vendar pa redki plavajo v hiphoperskih vodah." Michael zdaj živi in ustvarja v Mariboru, kjer pa so, tako pravi, možnosti za glasbeni napredek neprimerljivo boljše.

Pred štirimi leti je Radgončan prsitopil k ekipi glasbenih kolegov imenovani Rap Virus in skupaj so nastopali po manjših odrih Slovenije, kratek čas so bili tudi del kolektiva Prave glave, h kateremu jih je povabil Trkaj. Udeleževal se je "freestyle rap" tekmovanj, a k njegovi prepoznavnosti je veliko pripomogel glasbeni kolega Emkej in mu med drugim odprl vrata glasbene založbe Wudisban. "Emkej ima ob vsem veliko znanja o promociji, o delovanju spletnih medijev, kar meni manjka, in zato sem mu hvaležen. Tudi pri tem, da sva se našla z Vidom Turico, ki zdaj producira moj album, je imel prste zraven prav Emkej."

Zrcalo tistim, ki širijo sovraštvo

Lani avgusta je v sodelovanju z mariborskima raperjema Mitom in Eyeceeoujem izdal pesem Nesen. Ta je s svojim družbenokritičnim besedilom zbudila veliko zanimanja. Danes priznava, da odziv ni bil nepričakovan, saj je komad zasnoval tako, da poslušalca sprovocira. Prijetno pa ga je presenetil odziv radijskih urednikov, saj glede na vsebino skladbe ni pričakoval, da jo bodo sploh želeli vrteti na radijskih postajah. Ob tem si šteje v veliko čast, da je z omenjenima kolegoma, ki ju je dolga leta poslušal in spremljal, podpisan pod skupni izdelek. Ta razkriva, kaj vse tiči pod krinko zaskrbljenega urejenega državljana. Kaj vse danes ljudje zanikajo, česa vse ne priznajo, s čim vse uničujejo družbo.

"Ne verjamem, da povprečen človek namerno zanika ali si ne priznava določenih vzgibov sovražnosti. Menim, da se to dogaja podzavestno. Običajno ljudje sami po sebi nimajo slabih namenov. Sovraštvo je v večji meri produkt oblastnikov, ki nevedne ljudi strašijo in z njimi manipulirajo. S skladbo sem želel postaviti zrcalo vsem, ki širijo sovraštvo, ter ljudi spodbuditi k premisleku in prevetritvi lastnih vrednot. Besedilo sem napisal po tem, ko sem slišal za sodni spor med dvema politikoma, ker naj bi prvi drugega 'ozmerjal' s fašistom, kljub temu da je slednji javno podpihoval sovraštvo do tujcev, povzdigoval lasten narod nad druge, širil homofobijo ... Zdi se, da je danes v Sloveniji bolj sprejemljivo imeti fašistična načela in širiti tovrstno ideologijo kot pa takšnemu človeku reči, da je fašist."

Potovanje z raperskimi zvezdami in osebne bitke

Verzov je bil Michael vešč že zelo zgodaj, prva besedila je pisal pri dvanajstih letih, k čemur ga je pritegnil rap, ki je odmeval iz njegovih zvočnikov. "V tistem času me je zelo zaznamoval Eminem, saj sem bil mali upornik. On mi je pokazal, da je rap dobro sredstvo za spodkopavanje avtoritete, torej staršev in učiteljev, pa tudi za preizkušanje maminih živcev z glasnim nabijanjem glasbe in deklamiranjem kletvic," se spominja, rap oziroma hiphop je vzljubil zaradi eskapizma. Omogočal mu je pobeg od realnosti, ko sta se v obdobju njegovega zgodnjega najstništva starša ločila. Glasba in zgodbe, ki so jih pripovedovali veliki raperji, so ga včasih posrkale tudi za več ur. Tako je lahko šel z ameriškim raperjem Nasom na sprehod po zakotnih ulicah New Yorka, z junakom Deltronom potoval v leto 3030 ali pa se prepustil Hipnozi Klemna Klemna.

Zgodbe velikih rap legend so velikokrat zgodbe prestopnikov, izzivalcev usode. V Leopoldovi zgodbi ni slutiti takšnih motivov, vsaj na prvi pogled ne. V času študija je svojo rap kariero celo dal na stranski tir ali pač? "V resnici se nikoli nisem nehal ukvarjati z rapom, takrat le nobenega projekta nisem dokončal v obliki, s katero bi bil zadovoljen. Imel sem tudi težave z depresijo in bil mnoge osebne bitke, ki so terjale veliko energije. Posvetil sem se študiju prevodoslovja in prevajanju leposlovja. Z intenzivnim branjem se mi je odprl nov vznemirljiv svet, ki me je veliko naučil o sebi in svetu. A bil sem v stiku s subkulturo, hodil sem na koncerte, imel oddajo o rapu na mariborskem Radiu Študent." Tako tridesetletnik, ki pravi, da je rap njegova samoterapija, v kateri se meja, do kod se razgaliti v besedilih, nenehno premika.