Potem ko sta v državnem zboru padli dve noveli zakonov, tudi tista, ki je predvidevala denarne kazni za žaljenje, vlada Janeza Janše pa je iz predloga zakona o debirokratizaciji črtala ključne spremembe na čelu z uvedbo socialne kapice, ker zanje nima podpore, se postavlja vprašanje, kaj vladi sploh še preostane do konca mandata. Bodo še naprej umikali zakone in prestavljali odločitve, če zanje ne bo soglasja, vladali samo še z odloki, kot to počnejo v primeru epidemije covida-19, predsedovali Svetu EU, kadrovali v državni upravi in državnih podjetij ter po državi promovirali projekte, ki se bodo financirali z evropskim denarjem?
"Desus ne ve, ali je v koaliciji ali ni"
"Mi ne vladamo zato, da vladamo, ampak zato, da izboljšujemo stvari v Sloveniji, da prinesemo sredstva za ceste v občine in vse, kar se potrebuje, da prinesemo evropska sredstva in pomagamo s projekti," pravi poslanka SDS Alenka Jeraj. Po njenih besedah je bilo v državnem zboru v torek šest zakonov sprejetih z navadno ali celo z veliko večino. A poslanca Desusa Branko Simonovič in Ivan Hršak sta koaliciji obrnila hrbet pri najbolj pomembnih glasovanjih. "Desus ne ve, ali je v koaliciji ali ni. Za vsak zakon posebej se dogovarjamo, očitno je bil ta zakon (o varstvu javnega reda in miru, op. a.) zanje preveč, da so se odločili tako, kot so se," pojasnjuje Jerajeva. Ob tem dodaja, da v koaliciji v parlamentarni postopek ne bodo vlagali zakonov, za katere nimajo dovolj podpore: "Vemo, da je zakon o debirokratizaciji potreben, da je zakon o dolgotrajni oskrbi potreben, da je potreben še kakšen drug zakon, ampak če za to ni dovolj glasov oziroma soglasja, tega ni mogoče sprejeti."
Preostane jim le še vladanje z odloki
"Vlada v parlamentu nima več večine niti za sprejetje čisto navadnih zakonov. Ko so izvolili ministra, so namreč še imeli relativno večino, absolutne pa ne več. Zdaj imamo v parlamentu dva bloka, od katerih nihče nima 46 glasov. To pomeni, da imamo popolno patpozicijo, neoperativen oziroma viseči parlament. Tej vladi tako preostane zgolj še vladanje z odloki, dokler bo šlo. Seveda bodo poskusili izpeljati predsedovanje Svetu EU do konca, pri tem ji bodo šle verjetno na roko tudi okoliščine, ker se je zdaj začelo povečevati zanimanje za cepljenje, iz primeža epidemije covida-19 pa bi se po nekaterih ocenah lahko izvili še pred koncem leta. Potem pa bodo v vladi ocenili, ali bodo potegnili kakšno potezo za to, da na predčasnih volitvah nastopijo z močnejše pozicije ali pa bodo na rednih volitvah nastopili s pozicije vlade, ki nima zaupanja in je osovražena v dobršnem delu javnosti," komentira raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko.
Na vprašanje, kako dolgo je ob vsaki težji politični odločitvi mogoče vladati s preštevanjem glasov do zadnjega, poslanka SDS odgovarja, da ne bodo vrgli puške v koruzo: "Dokler nas je dovolj v koaliciji, na predčasne volitve ne bomo šli. Mi se obnašamo odgovorno, nenazadnje smo sredi epidemije. Naj zdaj pustimo vse? Kdo bo potem kriv, če bomo imeli na tisoče bolnih? Rekli bodo, da je kriv Janša, ker je pustil, da so šle stvari tako daleč." Ob tem Jerajeva zavrača kritike, da vlada odloča le še z odloki. Če bi o vsem odločali na podlagi zakonov, bi v Sloveniji zaradi covida-19 po njenih besedah umrlo še bistveno več ljudi. "Lahko bi dvignili roke in rekli, naj gre, kakor gre, bomo dva meseca sprejemali zakon v parlamentu. Če pogledate čez mejo, povsod počnejo enako. Je pa veliko sabotaž in napačnega intepretiranja tudi zato, da se s prstom pokaže na vlado, da ne zna in da sprejema slabe odločitve. Ni res, da se vsaki dve uri nekaj spremeni. To ni res," zatrjuje Jerajeva.
Opozicija ima trenutno zvezane roke
Poslanec LMŠ Brane Golubović na drugi strani opozarja, da je aktualna vlada povozila vse demokratične standarde in da se zgolj še oklepa oblasti: "Vlada v resnici nima dovolj glasov. Ko se to zgodi v neki demokratični in sodobni državi, predsednik vlade veže zaupnico ali pa odstopi." Vladanje z odloki, Janševa vlada jih je v letu in pol sprejela že več kot 2700, je po njegovih besedah postalo praksa, v družbi pa to sproža veliko nezadovoljstvo: "V 30-letni zgodovini naše demokracije še nismo imeli primera, da nekdo tako eklatantno krši demokratične standarde in pravne norme ter ne priznava delitve oblasti, torej državnega zbora. In nimamo varovalk, ker nihče ni verjel, da bo nekdo to storil in kršil pravni red države ter uvedel avtokratski model vladanja," poudarja Golubović. Tovrstno prakso po njegovih besedah omogočajo tudi poslanci, ki si ne želijo predčasnih volitev: "Ena od vrednot poslancev je tudi spoštovanje ustave in demokracije. Ko pridemo do točke, da bi lahko sprožili predčasne volitve, nimamo 46 glasov, zato ker nimamo 46 poslancev, ki bi imeli te vrednote."
Zapletajo se v spore, ki so popolnoma nesmiselni
"Ne le, da vlada ni uspela dobiti 46 glasov v parlamentu, izgubila je tudi navadno večino. Vsak veto državnega sveta je izjemno težek izziv zanjo. Zanimivo je že to, da je po referendumu o vodah državni svet začel vlagati odložilne vete, ki jih prej ni bilo skoraj leto dni. Ko gre za zakon o varstvu javnega reda in miru ter uvedbo glob za žaljenje, pa bi lahko rekli, da gre ta vlada v nove in nove spore, ki so popolnoma nesmiselni in postranski, a hkrati medijsko odmevni, samo zato, da bi jih izgubila. To je absurdno, ker s tem vlada razkazuje svojo šibkost. Prav ta mešanica agresivnosti in šibkosti je najbolj nevarna, ker ljudi s tem opogumljajo, da se jim upirajo. Vlada s tem ljudem jasno pošilja signal v smislu, če se nam boste upirali, obstaja zelo velika verjetnost, da boste zmagali. Skratka, vlada zelo omejene resurse, ki jih ima, troši naokrog za vse najbolj nesmiselne operacije," ocenjuje zgodovinar, publicist in prevajalec Luka Lisjak Gabrijelčič.
Da sta tako vlada kot tudi opozicija že nekaj časa odvisni od nekaterih poslancev, zlasti iz vrst Desusa in zastopnikov narodnih skupnosti, poudarja tudi poslanec SD Matjaž Han: "Smo v neki situaciji, kjer smo res odvisni od posameznikov, njihove dnevne forme, njihovega dnevnega dojemanja politike, ne pa več vsebinskega premisleka, in to je seveda absolutno slabo za državo."
Kot poudarja, je pred začetkom predsedovanja Svetu EU dejal, da bi se morale vse politične stranke dogovoriti, kaj bodo sploh sprejemale v parlamentu: "Predvideval sem, kaj se bo dogajalo, pa sem bil seveda takrat zelo osamljen. Zdaj pa bomo verjetno po takšnem sistemu šli do konca mandata." Podobno kot Golubović je tudi Han kritičen do načina vladanja z odloki: "To je neki obvod parlamenta. Tudi zaradi tega nastanejo slabe odločitve in se spreminjajo ne le iz dneva v dan, temveč iz ure v uro." Na vprašanje, kje se skriva rešitev za nastalo situacijo, oba opozicijska poslanca odgovarjata, da bi bilo treba čim prej iti na volitve. Možnost, da bi poslanci Desusa in kateri od manjšinskih poslancev spremenili svojo držo, pa se po njunih besedah ponuja že pri interpelacijah šolske ministrice Simone Kustec in pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
