Še pred uradnim delom, na katerem sta zbrane poleg predsednika Boruta Pahorja nagovorila še črnjanska županja Romana Lesjak in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, so se pod mogočno krošnjo Najevske lipe zbrali koroški župani in županji. Razmislek je bil hkrati tudi priložnost za zadnjo sejo sveta koroške regije pod aktualnim enoletnim vodstvom črnjanske županje, ki je vodenje predala dravograjski kolegici Marijani Cigala. Župani, manjkal je le radeljski, so poudarjali enotnost in povezovanje Korošcev in Korošic, ki so že večkrat dokazali, da znajo stopiti skupaj, dvigniti glas ter opozoriti nase.
Lipa kot simbol dialoga in modrosti
Korošci nase vsako leto opozorijo tudi s vseslovenskim srečanjem pod Najevsko lipo. Letošnje je bilo že 30. zapovrstjo, eden tistih politikov, ki ga obišče skoraj vsako leto in brez katerega morda teh srečanj sploh ne bi bilo več, je letošnji slavnostni govornik in častni pokrovitelj Borut Pahor, ki je mogočno lipo na Ludranskem vrhu obiskal že vsaj dvajsetkrat. Dejal je, da mu je všeč ideja, s katero so na prvo srečanje po razglasitvi samostojne Slovenije povabili državnike, da bi še naprej v dialogu iskali rešitve za njeno prihodnost. "Ta dialog je pomemben tudi danes. Za našo in za prihodnost naših otrok," je povedal predsednik in dodal, da je bila odlika časa pred 30 leti v tem, "da smo se morali, če smo hoteli priti do osamosvojitve, pogovarjati z zelo različno mislečimi in zagovarjati tudi tiste, ki mislijo različno od nas. Danes tega ni, danes vsak nagovarja svoje privržence in dostikrat prejme aplavz tudi če o nasprotniku reče kaj grdega. Takrat je bilo drugače, o tekmecu se ni govorilo grdo, ampak spoštljivo, ker se ga je potrebovalo. Danes ta iluzija, da ne potrebujemo eden drugega lahko pomembno ogrozi hiter in uspešen razvoj Slovenije, ga upočasni," je prepričan Pahor, ki Najevsko lipo ocenjuje kot simbol dialoga, modrosti in iskanja tistega, kar nam je skupno. "To mora ostati tudi za prihodnje rodove."
S predsednikom države se je, sploh v delu, kjer je poudaril dialog in spoštovanje, strinjala tudi gostiteljica, črnjanska županja Romana Lesjak, ki je prepričana, da lahko, sploh pod lipo, ljudem rečemo, kar se nam zdi. "Tukaj ne bo kdo zameril. Tukaj se rojevajo modre misli, kolegialnost in medsebojno prijateljstvo." In čeprav je bila sprva nekoliko zaskrbljena, saj so mnogi politiki vabilo na srečanje zavrnili, ji je, potem ko je z govorniškega odra videla množico ljudi, postalo toplo pri srcu. Ob koncu uradnega dela je nekaterim visokim gostom podarila še mladike lipe, potomke Najevske lipe. Prejel jo je tudi Miha Bučar, sin Franceta Bučarja, govornika na prvem in drugem srečanju.
Ni bilo pomembno, kdo je naš in kdo ne
Prvega srečanja se je udeležil tudi Lojze Peterle, ki je dejal, da smo trenutno razdeljeni kot še nismo bili. "To me skrbi, čeprav mislim, da se kakšne vidike potencira in pospešuje. Menim, da se izvoljeni premalo pogovarjajo v dobro skupnosti. Pred 30 leti smo vse, kar smo delali, delali za vse nas. Smisel politike se je potem nekoliko izgubil. Ob osamosvojitvi smo znali stopiti skupaj, ni bilo pomembno kdo je naš in kdo ne. Danes pa se preštevamo, kdo je Janšev in kdo ne," je povedal Peterle.
Da je pomembno, da se politiki dobivajo tudi na neformalnih dogodkih, sploh če se ti dogajajo na tako simboličnih krajih, pa je prepričan predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki Najevske lipe ni obiskal prvič. "Tukaj se dobro počutim in prav je, da se pogovorimo, kako naprej. Pred nami so delitve in bremena, ki jih moramo preseči in iti naprej," je še povedal Zorčič. Obiskovalci, nekateri so se na pot proti Ludranskemu vrhu podali s kolesi, so uživali tudi v kulturnem programu, na katerem so nastopili Pihalni orkester Rudnika Mežica-Črna ter Ditka, Feri Lainšček in Gorazd Čepin, slovensko himno pa je zapela domačinka Adrijana Kamnik.
