Dobro leto je minilo, odkar v območni enoti ZSSS Podravje in Koroška deluje novi sekretar Jaka Šilak. Z njim smo se pogovarjali o dogajanju v podjetjih v času koronakrize, kako je s pravicami delavcev, o težavah, s katerimi se soočajo zaposleni in podjetja v teh še vedno večini nepoznanih časih. Kot ugotavlja, so v obeh valih zelo na udaru delavci; ti bi si tudi v drugem valu epidemije zaslužili krizni dodatek, a kljub prizadevanjem sindikatov do njega žal niso vsi upravičeni.
Epidemija je marsikaj spremenila, tudi svet dela. Kakšna je razlika med prvim in drugim valom?
"Predvsem v tem, da je bil v prvem valu 'lockdown', zaprta je bila večina podjetij. Zdaj delajo praktično vsa, tam, kjer se pojavi okužba, pa začasno zaprejo posamezne oddelke. Tudi naročil oziroma dela naj bi imeli v glavnem dovolj, vsaj tako mi poročajo delavci. Zaprti pa so obrati s področja gostinstva, turizma in tudi trgovine. Vsa delujoča podjetja po mojih informacijah poslujejo dokaj normalno, medtem ko gostinstvo hira na obroke."
Se pa verjetno zdajšnja situacija odraža tudi v velikih obremenitvah nekaterih zaposlenih?
"Veliko je dela od doma, zlasti pisarniškega dela. Tu vidim velik problem v tem, da morajo biti zaposleni delodajalcem na voljo ves čas, cele dneve. Problemi se pojavljajo tudi, ko jim nadrejeni delovne naloge pošlje šele zgodaj popoldne, morajo pa biti dokončane še isti dan, zato se jim delovni čas nemalokrat zavleče v večerne ure. Dokazovati, da so delali nadure, je zelo težko. Večina zaposlenih ima doma tudi otroke, ki potrebujejo pomoč pri šolskem delu ali varstvo, če gre za vrtčevske otroke. Pojavljajo se težave, kako vse to uskladiti. Res je, da so starši otrok do petega razreda osnovne šole upravičeni do nadomestila za varstvo otrok, a tega zdaj ne izkoristi veliko staršev. Nadomestilo je 80-odstotno in to je med razlogi, da se zanj manj odločajo. Še večja ovira so delodajalci, le redki se namreč strinjajo, da lahko njihovi zaposleni to uveljavijo. Grozijo jim z odpuščanjem, če želijo uveljaviti to pravico."
Kako je v gradbeništvu? To je ena izmed dejavnosti, v kateri se ves čas dela, prav tako v proizvodnji, kjer dela ne morejo opravljati od doma.
"V obeh panogah je dela veliko, a bolj me skrbi varnost pri delu. Ljudem za tekoči trakom je težko zagotavljati 1,5 metra medsebojne razdalje, prav tako zaposlenim v gradbeništvu, kjer je dela res veliko. Problem je tudi zaščitna oprema, da jim delodajalec vsak dan, ne le enkrat na teden ali na mesec, omogoči novo zaščitno masko in podobno.
Vsi delavci bi si zaslužili tudi krizni dodatek za delo v izrednih razmerah. V prvem valu so ga prejeli, v drugem ga kljub našim prizadevanjem ni za vse, izplačila so omogočena le izbranim skupinam javnih uslužbencev. Tu vlada ni opravila svoje naloge, v PKP 6 bi morala vključiti, da vsem, ki delajo, pripada dodatek v višini 200 evrov neto. Ali vsaj tistim, ki so vsakodnevno prisotni na delovnem mestu in izpostavljeni tveganjem, zanje bi bil nujen."
Najbolj je verjetno na udaru gostinstvo zaradi odpuščanj iz poslovnih razlogov. Zaznavate to tudi v drugih panogah, denimo v avtomobilski industriji?
"V gostinstvu je na nivoju Slovenije porast števila iskalcev zaposlitve od marca do oktobra okoli 40-odstoten, podobno velja tudi za koroško regijo. Oktobra se jih je na zavod za zaposlovanje prijavilo 1138, delodajalci pa so jih iskali le 411.
V gostinstvu se na veliko odpušča predvsem v majhnih gostinskih lokalih, kjer ostanejo zaposleni le lastniki. Skrb vzbujajoče je, da odpuščajo usposobljen kader (kuharje, natakarje), ki ga bodo težko znova pridobili. Znano je namreč, da so se pred epidemijo mnogi srečevali z velikimi kadrovskimi težavami. Marsikdo si bo verjetno poskušal poiskati službo čez mejo, kjer so plače višje, zlasti za navadne delavce. Od države ni pravično, da gostinski delavci dobijo le 80-odstotno nadomestilo plače. Ne delavci ne delodajalci niso krivi, da je država zaprla lokale. Prav bi bilo, da bi prejeli 100-odstotno nadomestilo. Pri gostincih se bo kriza še poglobila. Pred vrati je udarni mesec, pa kaže, da bodo zaprti. O avtomobilski industriji lahko rečem, da se pobira. V slovenjgraškem Adientu se je zgodilo, kar se je; ne toliko zaradi korone kot zaradi selitve dela proizvodnje na trg s cenejšo delovno silo. Je pa sindikatu znotraj podjetja uspelo zmanjšati število ljudi, ki jih bodo odpustili, za 25 odstotkov. To je bilo edino večje odpuščanje v tem sektorju na Koroškem, bila so nekatera posamična, a to je del fluktuacije. Zaznavamo pa, da nekatera podjetja s področja avtomobilske industrije znova iščejo delavce, kar kaže na to, da se kriza umirja."
Ocenjujete, da jih bo še več?
"V gostinstvu bodo še odpuščali, verjetno tudi v trgovini, zlasti delavce, ki delajo v tekstilnem in tehničnem delu v manjših trgovinah. Poleg tega se navade kupcev spreminjajo, navajamo se na splet ..."
So delavci po vaših opažanjih bolj zaskrbljeni nad tem, da službe ne bi ohranili?
"Bojijo se izgube zaposlitve in to mnogi delodajalci s pridom izkoriščajo. Prihaja do zamika plač, nalagajo jim nadurno delo, včasih nad zakonsko dovoljeno mesečno mejo in jim ga tudi ne plačajo, predvsem v gradbeništvu. Delavci nas kličejo in sprašujejo predvsem o svojih pravicah, kaj jim pripada. Strah pa jih je našega ukrepanja, v skrbi pred izgubo službe raje poskušajo zadeve reševati sami. To velja predvsem za podjetja, kjer sindikat ni organiziran ali imamo v njih le posamezne člane, včasih 'skrite'. Teh je največ v gradbeništvu."
Kako je v tem času s pravicami delavcev?
"Kršitev je zagotovo več, od neprimernega izplačevanja nadurnega dela, dodatkov do neupoštevanja vseh vladnih ukrepov predvsem glede zaščitne opreme delavcev. Poznam primer, da je lastnik delavcu sicer izplačal plačo, a mu jo je moral prinesti nazaj 'na roke', ker še ni prejel subvencije od države. So tudi delodajalci, ki uveljavljajo državno subvencijo za čakanje na delo, delavci pa vseeno normalno delajo ali celo preko delovnega časa. Smo tudi že tako posredovali, da smo o tem obvestili pristojno inšpekcijo. Vsekakor je več kršitev tam, kjer sindikat ni organiziran."
Kako je z letošnjim regresom? Izplačila bi morala biti najpozneje do 1. novembra.
"Podjetja, ki so bila junija insolventna, so imela rok do 1. novembra. Še vedno jih je nekaj, ki ga niso izplačala. Gre predvsem za manjša podjetja, katerih delavci zaradi strahu pred izgubo službe kršitev ne prijavljajo."
Bliža se konec leta in vedno več se govori tudi o božičnicah. ZSSS poziva delodajalce k njenemu izplačilu. Je že kak odziv?
"V tem času pošiljamo delodajalcem pozive za izplačilo božičnic. Priporočamo maksimalno izplačilo v višini 100-odstotne povprečne bruto plače. Prav je, da je izplačana vsem zaposlenim v enaki višini in da je delodajalci ne vežejo na prisotnost na delu. Ne nazadnje so delavci prispevali k blaženju krize in ne glede na rezultate poslovanja si jo zaslužijo."
Sindikati se zavzemate za dogovorjen dvig minimalne plače, medtem ko delodajalci temu nasprotujejo. Je res mogoče s tem reševati gospodarstvo?
"Delodajalci so se sprva strinjali, zdaj pa spet, kot ponavadi, za to ni pravi čas. Dvig minimalne plače mora biti tak, kot je dogovorjen, 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, ki pa jih država še ni izračunala. Da bi ta izplačila ogrozila gospodarstvo, ne verjamem, saj ne gre za ne vem kako veliko povečanje. Tudi delavci morajo preživeti; če greš v trgovino, opaziš, da se vse draži, le delavci ostajajo pri enakem plačilu. Na Koroškem je ogromno delavcev z minimalno plačo, ki jo delodajalci korigirajo z različnimi dodatki."
Kako ocenjujete vladne ukrepe, podporo gospodarstvu, delavcem, bodo imeli kaj od njih? Opozorila iz vaših vrst so bila, da ni ustreznega dialoga, sploh v drugem valu.
"Sindikati se trudimo s predlogi, a ti niso uslišani. Vlada pripravi zakon, dialoga pa skorajda ni. Naši pogajalci so doslej zapustili skorajda vsako sejo Ekonomsko-socialnega sveta. Pozitivno je, da država sofinancira čakanje na delo, nimajo pa delavci dovolj od tega. Najbolj me boli, ker ni vnesenega dodatka za delo v izrednih razmerah, kar smo predlagali. Pri poslovanju podjetij, kjer so delavci na čakanju, bi bilo bolje, če bi upoštevali poslovanje v letu 2018 in ne lanskega, ko je bila gospodarska rast zelo velika. Za zaposlene v gostinstvu, ki so na čakanju, ker je država zaprla dejavnost, bi moralo biti nadomestilo plače 100-odstotno. Predlagali smo tudi, da bi podaljšali čas izplačila za brezposelne, ki so ostali brez službe v času korone."
