(INTERVJU) Robert Glavaš: Zavezništvo je treba braniti na njegovih mejah, to je bistvo kolektivne obrambe

Generalmajor Robert Glavaš (1962) vodi Slovensko vojsko v času pomembnih premikov. Do leta 2026 bo na podlagi sprejetega zakona za posodobitev slovenskih oboroženih sil namenjenih 780 milijonov evrov, večinoma se jih bo porabilo za nakup opreme, potrebne za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Z vojno v Ukrajini pa so se zgodili premiki tudi v obrambnih politikah držav članic Nata, kar bo prav tako vplivalo na procese posodabljanja v Slovenski vojski.

Letošnje poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske ugotavlja, da je bil storjen napredek, kar pa še ni dovolj za delovanje v vojnih razmerah. Na katerih mestih bi bilo treba po vašem mnenju najprej okrepiti vojsko?

"Ne moremo govoriti o tem, da smo negativno ocenjeni glede pripravljenosti za vojno, ker to ni res. Mi govorimo o neskladju. Ne eni strani imamo strateške dokumente, ki definirajo, kako bo Slovenija razvijala svoje obrambne sile v domovini in kot del kolektivne obrambe. Na drugi strani je struktura Slovenske vojske, ki ne sledi zapisanemu v dokumentih. Petnajst let za obrambo nismo namenjali pričakovanih dveh odstotkov BDP, zato ni bilo potrebnih nabav in je vojska na določenih področjih stagnirala. Trudimo se s tem, kar imamo. A Slovenska vojska kot vojaški instrument moči v vojni ne bi bila edina, ki bi nam zagotavljala varnost. Tu so še civilna in gospodarska obramba ter diplomatske aktivnosti. Na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski in spremembe zakona o obrambi je bil v zadnjih dveh letih narejen velik korak naprej."

Ljudje si ob prizorih vojne v Ukrajini postavljajo precej praktična vprašanja. Ali bi se recimo Slovenija ob podobnem vdoru tankov lahko obranila?

"Ko smo vstopili v Nato, smo vstopili v sistem kolektivne obrambe. Gre za obrambo ozemlja Republike Slovenije znotraj zavezništva. Ukrajina ni v sistemu kolektivne obrambe. Če bi se zgodil Sloveniji podoben napad, bi se zavezništvo odzvalo v skladu s petim členom Severnoatlantske pogodbe. Seveda moramo tudi sami znotraj zavezništva vzpostaviti določene zmogljivosti. Enako bi tudi mi sodelovali v kolektivni obrambi, če bi bila napadena druga članica Nata. Slovenija je z izjemo Avstrije obkrožena z državami članicami zavezništva, in če bodo prišli tanki do nas, potem mi verjemite, da Evrope kot take več ne bo. Zavezništvo je treba braniti na njegovih mejah, to je bistvo kolektivne obrambe. Se je pa Slovenija danes zmožna tudi sama obraniti. Ne gre za to, da bi na meji čakali na tanke in streljali nanje, vojne namreč trajajo dlje časa, v katerem je možno uporabiti številne elemente, od gverilskega bojevanja do informacijske vojne. Tudi leta 1991 vojne nismo dobili samo z orožjem, temveč tudi zaradi medijskega sporočanja o tem, kaj se dogaja. Vse to je vključeno v obrambo države, oborožena vojska je samo del zgodbe."

Vzpostavljanje srednje bataljonske bojne skupine je osrednji del paketa investicij v Slovensko vojsko. Kaj vse bo ta skupina zajemala in kako se bo vklopila v strukturo zavezništva?

"Srednja bataljonska bojna skupina ni organska enota, temveč gre za kombinacijo vojaških zmogljivosti. To je namensko organizirana enota za visoko intenziteto bojevanja. Pri tem je osnovna platforma bataljon, poleg tega pa v njej delujejo še drugi podporni elementi, kot so inženirske in protioklepne enote, protizračna obramba ali RKBO-enote. Skupina se nato lahko za vsako posamezno nalogo organizira drugače. Poveljnik bataljona ima tako jasno sliko, kaj je zmožen narediti in kako vključiti vse potrebne enote. Pri tem so pomembna oklepna vozila 8x8, na katerih temeljijo tovrstne bojne skupine. Ali je to res tako bogokletno sredstvo, kot želijo nekateri prikazati? To je osnovno orodje našega bataljona, ki pa seveda veliko stane. Če pa tega nočemo, se raje zmenimo, da se bomo šli tabornike ali skavte."

"Del oklepnikov 4x4 je že prispel v Slovenijo. Kaj se dogaja z njimi?"

"Osemintrideset vozil je že v Sloveniji, zdaj jih opremljamo, ko bodo oborožitvene postaje in sistemi zvez integrirani z vozili, bodo šla v uporabo."

Ste bili razočarani, da so bila dobavljena vozila, ki tehnično niso bila brezhibna?

"To ni res. Tehnično pomanjkljivega vozila ne bi mogli zagnati in bi ga vrnili proizvajalcu. V primeru Oshkoshev je šlo za manjše poškodbe pri transportu, nekaj razbitih stekel in luči, kar smo že zamenjali. Manjše težave so bile še z delovanjem zavor, tudi to smo že odpravili. Sicer je to eno najboljših oklepnih vozil te vrste."

So nakupi opreme, od letala, dveh helikopterjev, oklepnikov …, bili že opravljeni glede na vlogo Slovenske vojske znotraj zavezništva?

"Da. Letalo bo tudi sicer imelo svojo vlogo v državi in ga potrebujemo. Glede druge opreme nabavimo samo tisto, kar je opredeljeno v zakonu. Vojska je naredila vse taktične študije in investicijske programe. Ministrstvo pa mora izvesti postopke, od pridobitve ponudb naprej, kar lahko traja tudi več let. Z vojno v Ukrajini se je zgodil velik obrat v svetu. Države, ki nikoli niso razmišljale o vstopu v Nato, se danes resno ukvarjajo s tem. Večajo se tudi obrambni proračuni evropskih držav, ki bodo za obrambo poslej namenjale več kot dva odstotka BDP. Nemčija bo za oborožitev namenila 100 milijard evrov. Belgija bo obrambne izdatke dvignila z 0,89 na 1,6 odstotka BDP do leta 2024, do leta 2027 pa nad dva odstotka, kar je bilo pred kratkim še nepojmljivo. Vse to pomeni tudi večjo proizvodnjo vojaške opreme in vprašanje je, kdaj bomo prišli na vrsto mi z našimi majhnimi količinami."

Ali bodo spremenjene razmere vplivale na prioritete Slovenske vojske pri nabavi opreme? Bo v prihodnje večji poudarek na zračni obrambi? V aktualnem investicijskem ciklu vidimo, da bo sledil nakup taktičnih tovornih vozil. V Ukrajini vidimo velike težave ruske vojske prav pri tem logističnem delu ...

"Tu ni velike vojaške filozofije. Če želiš preživeti na prvi bojni liniji, moraš imeti dobro opremo. Prav tako moraš imeti dobre oči in ušesa, da veš, kaj se dogaja okoli tebe. Potrebna pa je tudi dobra logistika, vse to je del koncepta. Včasih so rekli, da vojak na terenu ne sme bit lačen in moker. Danes več ne izhajamo iz te doktrine, a kljub temu je to res. Če želite imeti vojake, ki bodo osredotočeni na svoje poslanstvo, jim je treba zagotoviti hrano in ustrezno prenočišče. Tudi minister je že večkrat omenil zračno obrambo, ki jo potrebujemo že zaradi zaščite ključne infrastrukture. Tupoljev Tu-141, ki je padel na Hrvaškem, bi teoretično lahko končal tudi v enem od objektov naše jedrske elektrarne."

Minister je povedal, da so bili piloti v pripravljenosti. To so bili piloti v pilatusih?

"Da. Vsi napačno sklepajo, da bi s počasnejšimi letali lovili hitrejši letalnik, ampak govorimo o prestrezanju, pri čemer gre za povsem drugačne metode."

Je možno, da bomo znova odprli poglavje o razvoju slovenskega vojaškega letalstva kot delu zračne obrambe?

"To je dejstvo. Že z nakupom transportnega letala ga odpiramo. Naši pilatusi in helikopterji se bližajo h koncu življenjske dobe. Zato smo se morali dogovoriti, kaj narediti s helikoptersko eskadriljo in pilatusi. Odločili smo se za nakup dveh novih helikopterjev, predvsem za deklarirane sile, in da za posodobitev obstoječe helikopterske flote. V bližnji prihodnosti pa se bomo morali pogovoriti, ali obdržati letalstvo v tej obliki ali pa se osredotočiti na helikopterje in bojne drone. Tehnologija gre naprej in tudi mi moramo iti v korak s časom. A to je treba storiti danes, ko je še mir, ko bo vojna, bo prepozno."

Slovenija bo v sklopu krepitve vzhodnega krila Nata poslala 200 vojakov na Slovaško, 50 slovenskih vojakov je že v Latviji. Je možno pričakovati odhod še večjega števila vojakov na ta območja?

"To je začetek formiranja bojnih skupin na vzhodnih mejah Nata kot odziv na agresijo v Ukrajini. To je kolektivna obramba. Naše in sile drugih držav, ki bodo tam prisotne, ne bodo delovale samostojno, temveč bodo vpete v brigadno poveljstvo slovaške vojske. Torej bodo vojaki v mirnem času podrejeni slovaškemu poveljniku brigade. Ob zvišani stopnji pripravljenosti pa prevzame poveljevanje poveljnik Nata za Evropo. Težko je karkoli napovedati za naprej. Vse je odvisno od varnostne situacije v Ukrajini in širše. Za zdaj povečanje števila vojakov na teh območjih ni predvideno, se pa lahko to jutri spremeni. Je pa res, da mi nekih večjih zmogljivosti, kot so letala ali pomorske sile, nimamo. Lahko ponudimo to, kar imamo, to pa je v tem trenutku lahka pehota."

Slovenija je v Ukrajino že poslala pomoč v orožju, med drugim starejše puške Zastava M70 (verzija kalašnikovke, op. a.), ki je bila namenjena rezervi. Bo posledično sledila tudi posodobitev orožja Slovenske vojske?

"Za pomoč Ukrajini smo namenili manjše količine tega orožja, imamo ga še dovolj, tudi za celotno obstoječo rezervo, če bi jo vpoklicali. Smo se pa že pred tem odločili za preoborožitev Slovenske vojske, ki je navedena tudi v zakonu. Vojna v Ukrajini ni bila povod za to. Računam, da bomo proti koncu leta že dobili manjše količine novega orožja, s katerim bomo opremili vojake, ki bodo delovali na misijah v tujini. V naslednjih dveh letih načrtujemo preoborožitev celotne vojske, puške FN F2000, ki so trenutno osnovna pehotna oborožitev, pa bi namenili rezervni sestavi."

Ruska invazija s strateškega vidika odpira številna vprašanja. Poznavalce je presenetilo, da je prva faza - zračni napadi na ukrajinsko vojaško infrastrukturo - trajala le nekaj dni. Je šlo pri tem za taktično napako ali je v ozadju načrtovan drugačen manever?

"Težko je povedati, kaj želijo v resnici doseči. Odgovor pozna verjetno samo peščica ljudi okoli Putina. Doktrina načelnika generalštaba ruske vojske Gerasimova pravi, da vojne ne moreš začeti s kopenskimi napadi. Nikoli namreč ne veš, kaj te čaka na drugi strani. Najprej se praviloma uporabi vse drugo, od artilerije do letal in dronov, za onesposobitev vitalnih točk, kot so vojašnice, letališča, sistemi zračne obrambe in radarjev. Očitno so Rusi ocenili, da je bil ukrajinski odpor v tem delu prevelik in da samo s tem ne bodo v doglednem času ničesar dosegli. Zato so se odločili, da skušajo na konvencionalen način čim prej priti do določenih večjih mest. Kaže, da niso bili pripravljeni na tako hitro izvedbo tega konvencionalnega napada, tudi logistika jih pri tem ni spremljala. Ukrajinci so jih spustili globoko do mest, v ozadju pa so jim rušili mostove in uničevali logistiko, s tem so jim prekinili oskrbne tokove. Ista zgodba kot pri našem osamosvajanju leta 1991."