Množično testiranje s hitrimi testi so nekaj dni pred božičnimi prazniki že izvajali v nekaterih mestih po državi. Predvsem z namenom, da bi v večji meri odkrili tiste, ki sploh ne vedo, da so okuženi, a virus lahko širijo. S ponovnim množičnim testiranjem so izvajalci spet začeli v tem tednu, a z nekaterimi zapleti.
Komu so hitri testi sploh namenjeni
V Mariboru, kjer so včeraj testirali nekaj več kot 337 oseb, so potrdili 38 okužb. "Po prvih dveh urah testiranj je bil delež zelo visok. Pri prvih 108 testih jih je bilo kar 21 pozitivnih. Takrat smo bili res zaskrbljeni. Delež se je kasneje z okoli 20 znižal na enajst odstotkov okuženih," je pojasnil pomočnik direktorja Zdravstvenega doma Maribor Aleksander Jus. Večji delež na začetku je bil verjetno tudi posledica začetne zmede, ko so nekateri osebni zdravniki ljudi s simptomi pošiljali na hitri test, čeprav takim množično testiranje ni namenjeno.
Po drugi strani pa nas je bralka iz Slovenj Gradca obvestila, da so jo na hitrem testu zavrnili, kljub temu da je bila brez simptomov. Med prazniki je bila v stiku z okuženim in se izogiba stikov. Presenečena je bila, da so testiranje odklonili in jo usmerili k osebnemu zdravniku. "Konkretnega primera ne poznam, zato ga ne morem komentirati. Svetujem ji, naj upošteva pravila medicinskega osebja in se obrne na osebnega zdravnika, ki ji bo dal nadaljnja navodila in po potrebi odredil testiranje," je dejala družinska zdravnica Lucija Hrastelj Prater, sicer pomočnica direktorice za strokovne zadeve. Dodaja, da so ambulante zdravstvenega doma zelo obremenjene s klici in maili občanov: "Ob rednem delu se na vse ne moremo odzvati še isti dan, z izjemo nujnih stanj, zato paciente prosimo za strpnost. Trudimo se po svojih najboljših močeh, več z obstoječim kadrom ne (z)moremo."
Vsa testiranja, tudi s hitrimi antigenskimi testi, izvajajo sami, kar je še dodatna velika obremenitev za zaposlene. Kot glede omenjenega primera pravi Neda Hudopisk, predstojnica ravenske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je pomembno, da visoko rizični kontakti ostajajo v desetdnevni samoizolaciji. "Hitri test po nekaj dneh stika še ne pomeni, da oseba ne more razviti bolezni in jo prenašati naprej, zato hitri test tudi ne izniči priporočila za desetdnevno karanteno," dodaja.
Hitri testi so epidemiološki ukrep in ne diagnostični
Množično testiranje naj bi bilo namenjeno temu, da lažje spremljamo razširjenost virusa v populaciji, na to testiranje pa se lahko odpravijo le tisti brez simptomov. "Namen je, da polovimo tiste pozitivne, ki se sicer ne bi testirali. Pomembno je, da ljudje čim prej izvejo, ali so okuženi, in virusa ne širijo naprej," je pojasnila vodja svetovalne skupine Bojana Beović in dodala, da je tako množično testiranje pomembno za obvladovanje epidemije. "To je epidemiološki in ne diagnostični ukrep. Če ima posameznik simptome in potrebuje bolnišnično oskrbo, ga testiramo z molekularnim testom," je še pojasnila in dodala, da je tako hitro testiranje v svetu novo, zato še ni želela podati ocene, kako bo to vplivalo na potek epidemije. "Množično testiranje je sicer koristno, da izločimo iz populacije asimptomatske okužene. A bilo bi dobro, da je zastavljeno ciljano, denimo pri določeni skupini ljudi, pri kateri se lahko testiranje ponovi, ne pa oportunistično. Pomembno je poudariti, da hitri testi lahko pomenijo lažno varnost. Hitri test je lahko negativen, pa to še ne pomeni, da se ne bo nekdo okužil že naslednji dan ali da ni že okužen," pa je prepričan Zoran Simonovič, vodja epidemiološke službe na NIJZ Maribor.
"Dejstvo je, da so taki testi manj zanesljivi kot molekularni testi," je na polemike o zanesljivosti hitrih testov, ki jih je država kupila za namen množičnega testiranja, odgovorila Beovićeva. "Sem in tja se lahko zgodi, da je test manj specifičen in pokaže, da je kdo pozitiven, pa v resnici ni, a to ni pogosto," je še dejala. Na vprašanje o primernosti konkretno izbranih kitajskih testov, ki jih je dobavilo podjetje Majbert Pharm po ceni nekaj manj kot dva evra za kos, pa je dejala, da se je s tem podrobneje ukvarjalo ministrstvo. "Govoriti, da so testi slabi samo zato, ker so kitajski, je neprimerno. Znani so bili kriteriji in to je bilo izpolnjeno. Kar se pa tiče cene, dobra cena je zagotovo pripomogla k temu, da je država te teste kupila v veliki količini," je še povedala Beovićeva.
Odgovora o tem, ali imajo ti testi ustrezen certifikat s strani ministrstva za zdravje, še nismo prejeli, je pa za Večer to odločitev komentiral Tomaž Gantar, ki je v času razpisa ministroval: "To je bil predlog komisije, da se te teste izbere in nabavi. Jaz osebno dvoma nisem imel. Izpolnjevali so pogoje in ponujali daleč najnižjo ceno."
V pošiljki tudi nepopolni testi
Po besedah Beovićeve so po celotni državi prejeli enake teste, po informacijah s terena pa naj bi se pojavljale težave z necelovito opremo testov in nedelovanjem dela pošiljke iz blagovnih rezerv, in sicer v Mežiški dolini. Direktorja ZD Ravne Stanislava Pušnika smo zato vprašali, kako je s testi pri njih, saj vsakršni zapleti pri delu ljudi lahko povečujejo že tako omajano zaupanje v testiranja.
Direktor Stanislav Pušnik pojasnjuje, da bodo skladno s pravili stroke preverili nastalo situacijo v zvezi s testi: "Od države smo prejeli 1525 hitrih testov, ki jih uporabljamo za presejalno brezplačno testiranje prebivalcev. Preverili smo njihovo zanesljivost, kar je praksa tudi sicer pri vseh testih. Pri tem se je izkazalo, da ni prišlo do pričakovanega rezultata, zato smo dodatno preverili zanesljivost teh testov in vzpostavili povezavo s predstavnicami ministrstva za zdravje, da pojasnimo nastalo situacijo. Končnega pojasnila še nimamo." Po naših podatkih to ni bil osamljen primer.
