Novoletne zaobljube: Ena sprememba naenkrat je dovolj, svetuje psihologinja Batageljeva

Gregor Grosman Gregor Grosman
01.01.2021 06:00
Ste tudi vi med tistimi, ki ob koncu leta delajo novoletne zaobljube? Ki se jih držite, verjetno ne preveč dolgo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Pa je tu, novo leto 2021. Leto, v katerem ima gotovo večina svetovne populacije vsaj eno enako željo, da bi se končala pandemija novega koronavirusa, marsikdo pa si je ob slovesu starega leta tudi kaj zaobljubil. Med top 10 novoletnih zaobljub Statistični urad Republike Slovenije uvršča željo po izgubi kilogramov, prenehanju pitja alkohola in kajenja, bolj zdravo prehrano, bolj pogosto rekreacijo, pa tudi več potovanj ali osebno rast. Slovenci se radi zaobljubimo, da bomo živeli manj stresno, porabili manj denarja oziroma več prihranili, pa tudi da bomo več pomagali drugim. 

Tadeja Batagelj
Osebni Arhiv

Tadeja Batagelj, psihologija iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor na vprašanje, zakaj imamo potrebo po sklenitvi zaobljub ravno ob novem letu odgovarja, da je novo leto začetek nečesa novega. "V človeški naravi je, da na začetku nečesa novega delamo obračune za nazaj in načrte za naprej – vse to z namenom, da bi bilo novo boljše kot je bilo staro. Novo leto tako ni samo čas, ko obrnemo list na koledarju (kot je to na primer med marcem in aprilom) temveč je čas, ko razmišljamo o tem, kaj se nam je v preteklem letu zgodilo, kaj smo dosegli, predvsem pa o tem, kaj bi radi spremenili, kaj bi radi dosegli v letu, ki se komaj rojeva." Psihologinja sicer izpostavlja, da nikakor ni nujno, da začnemo z zaobljubami 1. januarja. "Začnemo lahko kadarkoli, ko začutimo, da je v našem življenju potrebna sprememba," pojasnjuje. 

Na Svetovalnem centru pogosto svetujejo staršem, ki pridejo do njih med letom po nasvet, kako v družini spremeniti stare ali oblikovati nove navade. "Tudi v teh situacijah gre pogosto za zaobljube – ne bom več kričal na otroka, kuhal bom bolj zdravo hrano, družina se bo več gibala in podobno. Oblikovanje zaobljub in vztrajanje pri njihovem uresničevanju je veščina, ki se je je potrebno naučiti. Starši so pri tem pomemben zgled svojim otrokom," tako sogovornica. 

Večina novoletnih zaobljub se konča še pred koncem januarja, ko ponovno, kot že toliko let pred tem spoznamo, da nam spet ne bo uspelo in se predamo. "Razlogov za to je več – pomembni razlogi so trdovratnost starih navad, fokusiranost (usmerjenost) na specifičen in nerealističen rezultat, cilj in dvom v smiselnost in potrebnost zaobljube. Negotovost in stiska, ki se pojavljata v povezavi z epidemijo covid-19, še dodatno otežujeta vztrajanje pri takšnih in drugačnih zaobljubah," razlaga psihologinja.

Profimedia

Ljudje smo bitja navad, dodaja, novoletne zaobljube pa so pogosto povezane z oblikovanjem novih navad ali spreminjanjem starih. Navad pa se težko znebimo ali jih spremenimo, ker so povezane z našimi prepričanji in utrjene s številnimi izkušnjami. "H klavrnemu propadu zaobljub prispeva tudi usmerjenost k specifičnemu in pogosto nerealističnemu cilju – na primer osredotočenost na ciljno težo. Če cilja ne dosežemo hitro, nam to vzame voljo, postanemo frustrirani, jezni sami nase in sčasoma obupamo še preden cilj dosežemo." Batageljeva izpostavlja, da je osredotočenost na cilj še posebej problematična v primeru, da je cilj nerealističen. Če gre denimo za popolno opustitev kajenja ali sladkarij. To sta cilja, ki ne dopuščata prostora za napake, spodrsljaje, za človečnost. "Dobro se je zavedati, da pot k uspehu ni kratka in ni gladka – včasih bomo naredili en korak naprej in dva nazaj. A če imamo pred očmi realističen in dosegljiv cilj, h kateremu stremimo in h kateremu se kljub spodrsljajem postopoma vendarle vzpenjamo, bomo lažje vztrajali." 

Če ste se 31. decembra pet minut pred polnočjo vendarle odločili sebi ali ljudem okoli sebe naznaniti vaše novoletne zaobljube, naj bodo le te SMART - specifične, merljive, dosegljive, realistične in časovno opredeljene, svetuje Tadeja Batagelj. Vsekakor je bolje o novoletnih zaobljubah začeti razmišljati precej pred zadnjim dnem leta. "Lotimo se lahko tako, da razmislimo in naredimo seznam, spisek stvari, vedenj, s katerimi v preteklem letu nismo bili zadovoljni, kaj smo želeli uresničiti, pa nismo vztrajali. Po temeljitem pregledu seznama se odločimo za samo eno stvar - tisto, ki je na vrhu naših prioritet za spremembo. Vprašajmo se 'Je ta cilj realističen? Do kdaj ga želim doseči? Zakaj ga želim doseči? Sem v preteklosti že poskusil ta cilj doseči in kaj je šlo narobe? Mi lahko kdo pri tem pomaga?' Potem cilj razdelimo na manjše cilje – kaj lahko v zvezi s tem dosežem danes? Ta teden? Januarja? Ti manjši cilji so običajno bolj realistični, merljivi in dosegljivi in doseganje teh malih, vmesnih ciljev nas bo dodatno motiviralo, da bomo vztrajali." Psihologinja je povedala, da bo pridobivanje novih navad sprva zahtevalo veliko energije in truda, nudilo pa ne bo veliko zadovoljstva.

Profimedia

Zato se nagradite se za vsak mali korak in vsako ponovitev, ki jo izvedete. In vztrajajte. "Tri tedne ali tri mesece ali celo leto - kolikor je pač potrebno, da postane navada avtomatizirana," tako Batageljeva. Kako dolgo bo potrebno vztrajati je odvisno od navade, ki jo želite oblikovati ali spremeniti, ključno pri tem je, da opustite mišljenje "vse ali nič", saj se večina ljudi iz takih ali drugačnih razlogov vsaj enkrat prekrši. "Enkratna prekršitev nima skoraj nikakršnega vpliva na oblikovanje navade. Res pa je, da je izguba napredka eksponentna s številom povezanih prekršitev. Zato tudi novoletne zaobljube po prvem padcu motivacije začnemo prestavljati na jutri, po kakem tednu ali mesecu pa smo ponovno na začetni točki oblikovanja navade in to je običajno točka, ko se dokončno predamo," je razložila.

Profimedia

Ali se moramo pri postavljanju ciljev številčno omejiti? "Seveda. Ena sprememba naenkrat je dovolj – še posebej v času, ko stiske in negotovost od nas terjajo veliko prilagajanja in energije. Začeti z malim korakom in se nagraditi vsakič, ko ga izvedemo, je bolj učinkovita pot k spremembi starih ali uvedbi novih, boljših, bolj zdravih rutin," pojasnjuje Batageljeva in svetuje, da naj bodo novoletne zaobljube predvsem take, da se bomo ob njih dobro počutili, novoletne zaobljube naj bodo prijazne do nas – strogo in kruto je že življenje in celotna situacija. "Morda je dobra novoletna zaobljuba za 2021 ta, da v življenju iščeš radost. Non stop," zaključi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta