Slovenski premier Janez Janša se je na podnebni konferenci v Glasgowu odkrito postavil na stran jedrskih držav, ko je dejal, da bi jedrska energija kot prehodni vir lahko nadomestila premog in nafto: "Več naložb je treba usmeriti v nove tehnologije in za podporo inovacij, ki bi omogočile čistejšo, varnejšo in učinkovitejšo proizvodnjo energije, kot je energija, pridobljena iz vodika in s fuzijo," je v ponedeljek v Glasgowu še ocenil slovenski premier.
Janša za francosko jedrsko agendo
Janša v Glasgowu sicer ni povedal nič novega, je pa potrdil energetsko smer Slovenije, ki pod njegovo vlado še bolj odkrito stavi na jedrsko energijo. Je pa gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem podprl že tudi Janšev predhodnik v premierskem fotelju Marjan Šarec. Pri tem Slovenija ni osamljena, saj se navezuje na jedrsko agendo Francije, ki je skupaj z desetimi državami na Evropsko komisijo naslovila pismo v podporo jedrski energiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč želel še pred božičem napovedati izgradnjo šestih novih jedrskih reaktorjev tehnologije EPR. Poleg omenjenih dveh so svoj podpis prispevale še Bolgarija, Češka, Finska, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Slovaška in Romunija.
"Rast cen energije je pokazala, da moramo zmanjšati našo energetsko odvisnost od tretjih držav," je eden od argumentov. Podpisnice tudi zahtevajo, da Evropska komisija vključi jedrsko energijo na seznam zelenih naložb. Medtem je evropska komisarka za finančne storitve Maired McGuinness dejala, da potrebujejo več časa za sprejetje odločitve o razvrstitvi jedrske energije. Po njenem je mogoča tudi nekakšna rumena luč za dejavnosti, ki ne bodo dobile zelene oznake, a bodo pripomogle k prehodu v nizkoogljično družbo. Na nasprotnem polu so Nemčija, kjer naj bi prihodnje leto zaprli še zadnje jedrske elektrarne, Avstrija, Danska, Luksemburg in Španija. Za zdaj pa je izid bitke za uradno uvrstitev potrditev jedrske energije na seznam zelenih naložb še negotov.
Slovenska energetika "složna"
Kot je znano, je infrastrukturo ministrstvo že julija letos izdalo energetsko dovoljenje za projekt Nuklearne elektrarne Krško2 (NEK2), s katerim so omogočili izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za odločanje o tej investiciji. "Jedrsko energijo v Sloveniji prepoznavamo kot del rešitve, saj v sobivanju z obnovljivimi viri energije prispeva k učinkovitosti prehoda Slovenije v smeri nizkoogljičnosti in robustnosti elektroenergetskega sistema," poudarja infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Izpostavlja še, da gre za kompleksen postopek, saj združuje preverjanja različnih okoljskih, prostorskih, tehničnih in ekonomskih parametrov. Martin Novšak, generalni direktor GEN energije, pa izdajo energetskega dovoljenja za NEK2 vidi kot mejnik na poti k odločitvi o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji.
Tudi direktor Elesa Aleksander Mervar v intervjuju za Finance vidi energetsko prihodnost jedrsko: "Pričakujem, da bo trenutno dogajanje sprožilo nove razmisleke v EU in da bodo jedrski energiji naenkrat priznali status zelene energije." Še več, Mervar je prepričan, da si bo spričo rasti cen energentov celo Nemčija premislila in ne bo zaustavila vseh jedrskih elektrarn. "Odločitev o NEK je pomembna, ker jedrska energija predstavlja hrbtenico našega elektroenergetskega sistema. Tega s sončnimi elektrarnami v doglednem času ni mogoče nadomestiti. Jedrsko energijo poznamo, vemo, da proizvaja elektriko brez izpustov toplogrednih plinov. Morda kakšnega drugega cilja ne izpolnjuje, kar zadeva razogljičenje, pa je vsekakor del rešitve. In podnebna kriza je največja kriza, ki jo imamo pred seboj," pa meni Robert Golob iz Gen-I.
Hrvati so za, Avstrijci odločno proti
Za NEK2 navijajo tudi v sosednji Hrvaški, kjer že prejemajo polovico električne energije iz Krškega, po besedah gospodarskega ministra Tomislava Ćorića so namreč pripravljeni na pogovore o sofinanciranju gradnje drugega bloka in tudi o dobavi električne energije. O tem da se je že pogovarjal tudi z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom. Medtem je tudi hrvaški premier Andrej Plenković potrdil, da je Hrvaška pripravljena na pogovore s Slovenijo o drugem bloku nuklearke.
Manj navdušeni nad jedrsko Slovenijo so v sosednji Avstriji, saj je avstrijska ministrica za okolje Leonore Gewessler njihove pomisleke med predsedovanjem Slovenije EU večkrat prenesla slovenskemu kolegu Andreju Vizjaku. Predlagala je tudi, naj potresno ogroženost lokacije ponovno preverijo mednarodni strokovnjaki. Dodala je še, da tako podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka nuklearke kot tudi načrtovani drugi blok predstavljata tveganje za ljudi v Avstriji. Zaskrbljeni so tudi na avstrijskem političnem parketu, saj so socialdemokrati (SPÖ) avstrijsko vlado pozvali, naj jasno in odločno nastopi proti širitvi jedrske energije v Evropi.
Američani že lobirajo
Glede na to, da NEK sloni na jedrski tehnologiji ameriške korporacije Westinghouse, se v Sloveniji pred novo večmilijardno investicijsko priložnostjo krepi lobiranje. Nedavno je luč sveta ugledala spletna stran v slovenščini, v septembru so na Bledu organizirali konferenco Jedrske energije za novo Evropo (NENE 2021). Medtem ko je ameriško veleposlaništvo v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan (IJS) nedavno organiziralo dvodnevno ameriško-slovensko jedrsko konferenco, po kateri javnosti sporočajo, da je jedrska energija varen in zanesljiv vir energije, pomemben v boju zoper podnebno krizo. In da je okrepljeno dvostransko sodelovanje na področju jedrske energije dolgoročno koristno tako za ZDA kot za Slovenijo: "Zato je za razvoj trdnega jedrskega programa potrebno tesno sodelovanje med vlado, raziskovalnimi ustanovami, univerzami in industrijo." Z IJS so sporočili še, da je srečanje potrdilo dobro strokovno znanje slovenskih jedrskih strokovnjakov, potrebno za morebitno gradnjo nove jedrske elektrarne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
