Dan rudarjev, na katerega v stan prejmejo dijake rudarske, strojne in elektro smeri ter inženirje rudarstva in geotehnologije, je tokrat minil v strahu za prihodnost tega poklica. V 60 letih, odkar izvajajo Skok čez kožo, so sprejeli 3825 novincev, letos (priključili so se jim tudi tisti, ki bi morali skočiti lani, pa prireditev zaradi epidemije ni bila izpeljana) 42. A vprašanje, ki je vsem rojilo po glavi, je bilo, ali bodo tudi novinci dočakali upokojitev v Premogovniku Velenje.
"Nadejam se, da bomo znali prisluhniti vsem, predvsem pa stroki, ter si postavili cilje, ki bodo zmagovalni za vse vpletene. Danes še nimamo jasnega odgovora, kdaj se bo to zgodilo. Država bo še naprej potrebovala energijo, verjamem, da je bomo del pridobivali s premogom," je novincem dejal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.
"Premogovnika ne moremo zapreti z danes na jutri, ampak po zaključku odkopavanja potrebujemo še najmanj dekado, dve, da lahko uspešno saniramo površino, likvidiramo jamske objekte in premogovnik dokončno zapremo. Pomembno je, da v luči dogovorov, ki prihajajo, na novo določimo strategijo Premogovnika in pripravimo nabor projektov, ki bodo predstavljali prihodnost na energetski lokaciji v Šaleški dolini, ter določimo optimalen scenarij odkopavanja premoga v prihodnje," je še poudaril. "Nepravično bi bilo, da bi zaradi politike globalnega onesnaževanja morali ponovno sami nositi breme prestrukturiranja industrije, ki služi celotni Sloveniji, saj kar tretjina električne energije prihaja iz te doline, v sušnih obdobjih pa včasih celo polovica."
Pogovarjajo se, upoštevani niso
Še bolj odločni pri tem, da je letnica 2033 neprimerna, so velenjski politiki. Župan Peter Dermol je imel serijo sestankov na to temo, a premika, kot je opisal na zadnji seji, pravzaprav ni. Razen, da je bilo na sestanku z Evropsko komisijo rečeno, da se ta ne opredeljuje do leta izstopa, ampak da je to izključna naloga in odgovornost države. "Še enkrat so potrdili, da je strategijo treba pripravljati od spodaj navzgor in da lokalne skupnosti kot ključni deležniki morajo imeti možnost podajanja pripomb. Sodelovali smo, pogovarjali smo se, upoštevani pa nismo bili," je strnil župan. Kot je dejal, se sedaj odločajo, kako naprej. "Ena od možnosti je izstop iz te delovne skupine. Druga je zahteva, da pridejo za operativne vodje z ravni države nekateri drugi, bolj kompetentni ljudje, ampak te stvari bomo še presojali," je dejal.
A kot kaže, niti v Šaleški dolini politiki niso poenoteni. Tako je denimo šoštanjski občinski svet sprejel sklep, da podpirajo 2033 kot letnico izstopa. "Zaradi izkopa premoga je naš razvoj onemogočen," je že maja na posvetih razlagal šoštanjski župan Darko Menih. Občina Šoštanj je sicer zagovarjala zaprtje leta 2038. Ko pa so od Premogovnika Velenje ponovno dobili košarico, češ da smrada iz premogovniškega jaška ne morejo odpraviti (razen z novim jaškom, ki bi bil še bližje naseljem kot sedanji), so svetniki sklenili, da zahtevajo prenehanje izkopavanja premoga. "Sam takšnega sklepa nikoli ne bi dal na svet mestne občine Velenje," je na vprašanje svetnika dr. Franca Žerdina, zakaj je občina Šoštanj za letnico 2033, komentiral Dermol.
HSE bremena ne zmore sam
Odgovora na vprašanje, kdaj zapreti premogovnik, nima niti njegov lastnik, družba HSE. "Mi ne bomo nikoli predlagali letnice. Zagovarjamo, da se sprejme tista, ko bo omogočila izvedbo novih energetskih investicij, ki bodo nadomestile blok 6," pravi poslovni direktor HSE Marko Štrigl. "Prehod v brezogljično družbo je nujen, vendar pa moramo pri tem upoštevati ogromno drugih dejavnikov, kot so ekonomski, energetski, socialni, in na podlagi tega naj država določi tisto letnico, ko bodo vsi kriteriji izpolnjeni."
Na vprašanje, koliko časa pa lahko HSE še vzdržuje nerentabilno poslovanje šaleških energetskih družb, odgovarja: "Od decembra 2020 do danes je cena kuponov ogljikovega dioksida zrasla za približno 35 evrov, kar za TEŠ pomeni dodatnih stroškov za več kot 100 milijonov evrov. Energetika je dejavnost, kjer se z danes na jutri lahko marsikaj spremeni, zato bi težko komentiral, kako dolgo bo vse skupaj trajalo. Prepričan pa sem, da če bomo naredili pameten in pravičen prehod, bodo lahko rudarji pokoj dočakali v energetiki. Gotovo se je treba zavedati narodnogospodarskega učinka TEŠ. Država bo morala prepoznati, koliko ima plusa in koliko ima minusa na eni in drugi strani, in se odločiti, ali bo pomagala pri reševanju nastale situacije ali pa bodo pretehtali okoljski cilji, ki pač pomenijo, da bo HSE pri tem ostal sam. V trenutni finančni situaciji pa HSE tega bremena sam ne zmore."
