Na nasprotovanje dela lokalnega okolja je naletel tudi potencialni investitor v gradnjo 15 vetrnih elektrarn na zahodnem območju Pohorja, ki so načrtovane na območju občin Mislinja, Zreče in Slovenska Bistrica. Najbolj projektu nasprotujejo v Zrečah, lastnik družbe Stiria Invest Franc Sajko pa pravi, da je vse skupaj šele v idejni fazi.
Projekt poslovneža iz Rogaške Slatine, ki je pred osmimi leti preko še enega svojega podjetja Kreativ Rogaška zagnal malo hidroelektrarno v Lovrencu na Pohorju, je eden od osmih, za katere ministrstvo za okolje trenutno pripravlja državne prostorske načrte.
Največ nasprotovanja so njegovi načrti za zdaj doživeli na območju Zreškega Pohorja, saj investiciji nasprotujejo tako na občini Zreče kot v podjetju Unitur, ki upravlja s smučarsko turističnim centrom na Rogli.
Tako eni kot drugi sicer pravijo, da z načrti potencialnega investitorja uradno sploh še niso bili seznanjeni, iz pobude pa naj bi bilo razvidno, da so lokacije ne le v bližini turističnega centra, pač pa celo na obstoječih športnih površinah oziroma na površinah, ki so v njihovi strategiji in obstoječih občinskih prostorskih načrtih namenjene širjenju smučarskih in tekaških prog.
V Uniturju so za STA pojasnili, da je za uresničevanje njihovih strateških ciljev, ki so usmerjeni v razvoj okoljsko vzdržne in trajnostno naravnane turistične ponudbe, odločilnega pomena ohranjanje naravnega okolja.
"Prepričani smo, da bi takšno polje vetrnih elektrarn nepopravljivo spremenilo podobo naravnega okolja ter bi zelo negativno vplivalo na naravo. Obenem bi upočasnilo ali onemogočilo nadaljevanje dobrih 40 let razvoja turizma, ki danes omogoča preživetje družinam 320 zaposlenih in drugim turističnim ponudnikom v destinaciji," meni direktorica Uniturja Barbara Soršak.
Po besedah zreškega župana Borisa Podvršnika je na območju Rogle že v preteklosti bilo kar nekaj zanimanja za tovrstne projekte, a jih ščiti dejstvo, da se nahajajo v območju Nature 2000. Tudi on meni, da je Pohorje ena zadnjih strnjenih zelenih oaz v Sloveniji, v kateri tudi njim v preteklosti ni bilo dovoljeno početi vsega, kaj šele tako velikega energetskega projekta.
Kot je dejal za STA, že sama postavitev tako velikih vetrnic zahteva veliko nove infrastrukture, povsem nove poti, s čimer bi uničili zaščiteno naravo. "Gre za okoli 5000 do 6000 hektarjev vršnega območja s pohorskimi barji in planjami, ki je najbolj občutljivo, zato bi bil to pretiran poseg v naravo," meni Podvršnik.
Ob tem ga moti tudi to, da v nasprotju z nekaterimi preteklimi poskusi tokrat na njihova vrata še ni potrkal nihče, da bi jim projekt sploh predstavil in jih vprašal za mnenje. "Z županoma ostalih dveh občin o tem še nisem govoril, a mi se bomo temu upirali, kolikor se bo dalo, če bo treba tudi z državljansko nepokorščino," je dodal zreški župan.
Sajko ob prvih nasprotovanjih pravi, da je projekt šele v fazi raziskav in iskanja najbolj optimalnih rešitev, če bo do projekta prišlo, pa napoveduje postavitev tehnološko dovršenih ter okolju in ljudem neškodljivih vetrnic. Za zdaj proučujejo območje severno od ceste med Roglo in Kočo na Pesku, vendar Sajko zagotavlja, da vetrnice v bližini bivalnih objektov ali sredi smučišč niso predvidene.
Kot je dodal za STA, so se ne glede na zgodnjo fazo projektiranja zdaj vseeno odločili, da se sestanejo s predstavniki lokalnega okolja. V sredo se je tako sestal z mislinjskim županom Bojanom Borovnikom, ki po njegovih besedah posebnega nasprotovanja ni izrazil.
Na mislinjski občini se glede projekta še ne želijo dokončno izrekati. Kot je za STA dejal Borovnik, bodo stališče podali, ko bodo izvedli aktivnosti in pogovore med vsemi deležniki, ki bodo vključeni v projekt. "Zadeva bo predstavljena na občinskem svetu, potem pa se bomo pogovarjali naprej," je še dodal župan Mislinje.
