Zdravilo za covid: Molnupiravir še zdaleč ni čudežna rešitev

​Molnupiravir, ki bo kmalu na voljo nekaterim covid bolnikom v Sloveniji, ni odrešilno zdravilo, v najboljšem primeru lahko uporaba tega zdravila pomeni manjši pritisk na bolnišnice.

Glede uporabe tega zdravila v Sloveniji je v tem trenutku še veliko neznank, opozarjajo na infekcijskem oddelku UKC Maribor: "Glede molnupiravirja se še ne ve, na kakšen način bo zdravilo distribuirano in kdo ga bo predpisoval, upamo sicer, da družinski zdravnik, a to še ni znano, sploh glede na to, da ne bo izdano na recept - zdravilo nima dovoljenja za promet v Sloveniji. Prav tako še ni indikacij za predpisovanje oziroma z njimi še nismo bili seznanjeni. Po vsej verjetnosti bo zdravilo namenjeno rizičnim cepljenim in necepljenim (za razliko od regenerona)."

Poleg tega, da pot zdravila do bolnikov še ni popolnoma jasna, ima zdravilo še druge slabosti. "Pri zdravilih je treba upoštevati tudi opisane stranske učinke - denimo molnupiravirja ne smejo jemati nosečnice ali ženske, ki bi zanosile, ker je morda mutagen idr. Dodajamo, da je še vedno najučinkovitejše in tudi najcenejše cepljenje. Če želimo prekiniti epidemijo, sta ključna predvsem cepljenje in tretji odmerek pri rizičnih ljudeh," poudarjajo mariborski infektologi.

Visoko tveganje za nosečnice

Molnupiravir se bo tržil pod imenom Lagevrio in je daleč od tega, da bi bil čudežno zdravilo. Borut Štrukelj, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani: "Vgrajuje se v DNK virusnega genoma in mu prepreči, da bi se repliciral, virus se ne more več razmnoževati. Zato je indikacija, da ga začnejo jemati posamezniki, ki imajo prve znake bolezni, dvakrat po 800 miligramov dnevno, v obdobju petih dni. To zdravilo torej ne bo naredilo bistvene spremembe, kar se tiče širjenja virusa, bo pa zmanjšalo število hospitalizacij za 50 do 60 odstotkov, kar je izjemno pomembno. Molnupiravir je zato tudi dobil pogojno dovoljenje Evropske agencije za zdravila in v začetku decembra bo v Sloveniji. Cena je 600 evrov za zdravljenje enega bolnika."

Neželeni učinki zdravila so relativno blagi, a zelo zelo hudi, če bi molnupiravir jemale nosečnice, predvsem v prvem trimesečju, ko v plodu teče organogeneza. Takrat nastajajo organi in plod bi se lahko poškodoval. Prav tako naj ne bi jemale molnupiravirja ženske v rodnem obdobju, če ne uporabljajo zaščite. Kajti lahko bi v tem času zanosile in prišlo bi lahko do hude poškodbe ploda. Pa imamo zagotovila, da molnupiravir ne vpliva na genom tudi izven organogeneze pri plodu, torej pri odraslih ljudeh? "Ne, tega zagotovila nimamo. Zato zdravilo jemljemo samo pet dni, sicer bi lahko teoretično prišlo do tega, da bi se molnupiravir vgradil v genom naših celic in bi prišlo do mutacij. Za kratkotrajno jemanje zdravila je varnost zagotovljena, zdravila ne smemo zobati pol leta," opiše Štrukelj.

Zdravilo se bo po Štrukljevih besedah predpisovalo na recept zdravnikov specialistov infektologov po dokazu pozitivnega PCR-​testa, izdajal pa se bo le v določenih bolnišničnih lekarnah, bolnik pa bo moral podpisati, da se strinja z zdravljenjem, saj ima zdravilo pogojno dovoljenje za promet.

Kako natančno bo tekel postopek dodeljevanja terapije z molnupiravirjem, še ni določeno, jasno pa je, da mora biti ta postopek zelo hiter, saj je treba zdravilo jemati takoj po prvih znakih bolezni. Posvetovalna skupina za strategijo zdravljenja pri NIJZ bo protokol razdeljevanja zdravila pripravila v prihodnjih dneh.

Najboljša kombinacija je cepljenje in prebolelost

Tudi Štrukelj poudarja, da je najboljši način obrambe pred virusom cepljenje, najboljša kombinacija pa je cepljenje in prebolelost, seveda ob predpostavki, da obolenje sledi cepljenju in prebolevamo bolezen v blagi obliki ali asimptomatsko: "Tako dobimo največji diapazon protiteles proti virusu SARS-CoV-2, cepljenje daje namreč samo protitelesa proti S-proteinu."

Kako lahko nova različica premeša imunološke karte? "Nova različica ima dve pomembni novi mutaciji, druge niso tako zelo pomembne. Za zdaj še ne vemo, kako nevarne so te mutacije, virus namreč nima več dosti možnosti mutacij na S-proteinu. Dobre vesti so tiste z Japonske, ki poročajo o samouničenju virusa. Če pogledamo različico delta, ta val v Evropi pojenja. Idealno bi bilo, kot se je zgodilo pri okužbiah s SARS in MERS, da je virus mutiral tako zelo, da se več ni mogel oprijeti na površino celice, ostal brez gostitelja in se je samouničil.

Slovenija v začetku decembra pričakuje prve odmerke zdravila molnupiravir, za nekaj več kot 13 milijonov bo dobila 21.600 terapevtskih odmerkov.