18. festival slovenskega jazza na Ravnah očmi fotografa in slikarja

Lep uvod v glavnino festivalskega dogajanja ta teden na Ravnah na Koroškem je bil trimedijski dogodek Portreti - muzika v podobi, koncert in razstava fotografij in slik z našim jazzom močno povezanih umetnikov, ki se je v sredo odvil v Koroški osrednji knjižnici.

Primorski fotograf Jože Požrl, ki je najprej v domači Divači fotodokumentiral lokalno jazzovsko dogajanje, zdaj pa že desetletja spremlja slovensko jazzovsko sceno, tudi Jazz Ravne, sodeloval pa je tudi na svetovni razstavi jazz fotografov na Češkem, bi se moral z razstavo Jaz(z) igram pa na fotoaparat publiki predstaviti že pred dvema letoma, a to zaradi epidemičnih razmer ni bilo mogoče. V vmesnem času je domačin, slikar Stojan Brezočnik na pobudo enega od ustanoviteljev in gonilne sile Jazza Ravne Franca Kokola ustvaril 21 portretov jazzistov. Razstavi sta zdaj na ogled v ravenski knjižnici, v stripoteki in v razstavišču, še nekaj fotografij pa je razstavljenih v KMKC Kompleks in v gostilni Lečnik.

Kompozicija in kontrast

Kot je v predstavitvenem pogovoru s sodelujočimi umetniki, ki ga je vodila fotografinja in filozofinja Nika Hölcl Praper, povedal Požrl, po izobrazbi likovni pedagog, od nedavnega upokojenec, je bil izbor fotografij zaradi množice posnetkov eno težjih opravil: "Iskal sem najzanimivejše detajle, drugi bi verjetno izbrali drugačne." Pri "portretiranju" je pozoren na kompozicijo ter kontrast med temnim in svetlim. Fotografira v črno-beli tehniki: "Razlogi so popolnoma tehnične narave. Na prizoriščih je dostikrat slaba svetloba ali pa uporabljajo barvne reflektorje, kar ne prispeva h kakovosti posnetka. Jazzovska fotografija je črno-bela! Preprosto bolje funkcionira kot barvna."

Da se je v jubilejni koncertni sezoni, ob 15-letnici Jazza Ravne, z veseljem odzval povabilu k sodelovanju, je povedal Brezočnik, upokojeni likovni pedagog, ki velja za neutrudnega raziskovalca človeške figure, tokrat pa je izkazal tudi občutljivost za obraz in gib, v slike je ujel razpoloženje. "Kot izhodišče sem upošteval Frančevo željo, naj bodo portreti realistični, da razpoznamo glasbenike. Njihova imena pa so vkomponirana v format portretov. Ti so narisani s svinčnikom, ker pa liki niso postavljeni na oder, ga nadomeščajo barve. Rdeča, rumena in modra. Iz njih namreč izhaja cel spekter barv, iz katerih je mogoče zgraditi popolnoma nov prostor, ki ni konkretno definiran," je pojasnil avtor.

Z glasbo o glasbi

S tretjim medijem, glasbo oziroma izseki iz zadnjega projekta Spaces X, je na dobro obiskanem dogodku sodeloval Boštjan Gombač, multiinstrumentalist, član več glasbenih zasedb, nagrajenec Prešernovega sklada, skladatelj, ki ustvarja tudi v gledališču ... Z improvizacijo in izvabljanjem raznolikih zvokov iz različnih glasbil in predmetov je navdušil občinstvo. In ga tudi zamislil s pojasnjevanjem neugodne finančne situacije za gledališko ustvarjanje, pomena vzgoje koncertne publike in vloge aplavza ­- ta je poleg nagrade izvajalcem lahko tudi "šum", ki pri poslušalcih zabriše pravkaršnja doživetja.

Besedo je dobil tudi ravenski župan Tomaž Rožen in ob 15-letnici Jazz Ravne označil za pomembno kulturno gibanje, ki je v kraj pripeljalo mnoge dogodke in glasbenike, tudi zaradi dobrega sodelovanja z organizatorji, ki so z malo denarja ustvarili veliko. Koncerti so navdihnili druge umetnike, med njimi fotografe in slikarje. Poudaril je tudi nabor dobrih domačih glasbenikov in pomen vzgoje mladih.