Gradovi kralja Matjaža veljajo za najbolj obiskano zimsko prireditev na Koroškem.
Ko se je leta 1993 v Heleni, pod mogočno Peco, v kateri domuje kralj Matjaž, zbralo osem ekip in se pomerilo v gradnji snežnih gradov, se domačini verjetno še niso zavedali, kakšen vpliv bo prireditev imela na prihodnost Črne na Koroškem. Gradov se je spomnil Dušan Štrucl - Dixi in idejo z oblino pomočjo Matjaža Mrdavšiča, Žareta Tomšiča, Mateje Mešl in Nataše Perovec spravil k življenju. Zimo brez Gradov kralja Matjaža si je že težko predstavljati, Črno pa so mnogi opazili ravno zaradi te prireditve.
Kralj Matjaž
bi lahko postal kar mednarodna blagovna
znamka
Dober glas je segel celo do kitajskega velemesta Harbin, s katerim se je koroška občina leta 2019 pobratila. Letošnja prireditev bo že trideseta in temu primerno jo bodo tudi proslavili. Prireditev bo v luči epidemičnih razmer res potekala v skromnejšem obsegu, a na Matevžavih travnikih, kamor so prireditev iz Podpece preselili pred nekaj leti, bo danes kljub vsemu zraslo nekaj snežnih skulptur. Gradile bodo ekipe, ki so bile v bogati zgodovini prireditve največkrat prisotne.
Mojster ledenih skulptur
Letošnja prireditev bo še posebno čarobna zaradi Mira Rismonda, ki bo z ekipo izdelal deset skulptur iz ledu. Ledene kocke so kar s tovornjakom v Črno dostavili že v četrtek, mojster, ki je v preteklosti večkrat sodeloval in bil tudi nagrajen na največjem festivalu ledenih skulptur v Harbinu na Kitajskem, se je tako dela lotil že včeraj. Večina skulptur bo na Matevžavih travnikih, le ledeni tobogan za otroke bo na smučišču, prestol kralja Matjaža pa na tako imenovani črnjanski ulici ljubezni. "Iz prireditve je nastala res velika zgodba, zaradi česar sem zelo vesela. Lik kralja Matjaža pa tako ali tako širi pozitivno energijo in upanje, da se nam bo godilo še bolje, kot se nam godi zdaj," je ob tem dejala črnjanska županja Romana Lesjak.
Letošnje dogajanje bo tako vseeno nekoliko bolj pestro kot lani, ko so morali prireditev odpovedati in so jo obeležili le simbolično. Prvi vrhunec prireditve pa je Črna doživela že včeraj, ko je na tamkajšnjem smučišču potekal nočni slalom za pokal kralja Matjaža. Tega so, kot že veleva tradicija, izvedli v soju bakel, po razglasitvi rezultatov pa pripravili še šov z laserji. Od včeraj pa vse do 17. februarja bo v počastitev 30. izvedbe gradnje gradov na črnjanski pošti v uporabi tudi priložnostni poštni žig, ki je del filatelističnega sklopa. Sestavljata ga še dopisnica in znamka.
Kralj Matjaž po "zajli"
V luči razvoja prireditve, ki vsako leto poskrbi za kakšno novost, je tudi kralj Matjaž že lani našel nov način prevoza, s katerim pride pozdravit obiskovalce. Nekoč mu je bilo pri srcu padalo, letos pa bo že drugič s pridom izkoristil Olimpilne, največjo atrakcijo v kraju. Po črnjanski "zajli" se bo skupaj z Alenčico in spremstvom spustil točno opoldne. Po pristanku se bo sprehodil do prizorišča, pozdravil graditelje, sprehod pa nadaljeval po kraju ter se naposled usedel na ledeni prestol. Ob 14. uri bodo graditelji zaključili gradnjo, pol ure kasneje bo sledila razglasitev rezultatov. Za dobro voljo bodo vseskozi skrbeli Grajski meričniki in Črnjanski harmonikaši, Zimski kosci in Urh Štifter. Ob 30. prireditvi Gradovi kralja Matjaža so že izdali koledar, ob jubileju pa se bodo spomnili tudi že omenjenih začetnikov prireditve in se jim zahvalili, saj so s prireditvijo po besedah županje Lesjakove prispevali k širši prepoznavnosti kraja.
Gradovi tudi na daljavo
Občina Črna na Koroškem je v začetku januarja objavila povabilo k ustvarjanju snežnih in drugih gradov na temo kralja Matjaža. Graditelje in ustvarjalce je povabila, naj se v prireditev vključijo in ustvarijo svoj grad za kralja Matjaža tako, da zgradijo sneženi ali ledeni grad na svojem dvorišču, travniku ali parku, lahko pa ga izdelajo tudi iz kartonskih škatel, embalaže, papirja, plastike, kock, prav tako ga lahko narišejo na poljubno podlago. "Lahko pa izberete čisto svoj način in izdelate ali upodobite svoj grad tudi drugače, vaše ustvarjalnosti ne bomo omejevali," so takrat zapisali. Fotografije umetnin sprejemajo na elektronskem naslovu tic@crna.si še danes, nato jih bodo 24. februarja, ko goduje Matija, ki pregovorno led razbija, tudi nagradili.
V Črni so že večkrat izrazili tudi željo, da se lik kralja Matjaža vpiše v živo kulturno dediščino. "Glede na to, da z gradnjo gradov in ostalimi aktivnostmi že tako dolgo opozarjamo na kralja Matjaža, bi bilo to prav. Še vedno si bomo prizadevali, da se to zgodi, enkrat smo že bili evidentirani in mislim, da je prav zdaj priložnost, da se do tega vendarle pride," pravi županja. S pomočjo kralja Matjaža se Črna želi povezati še z mestoma na Madžarskem in v Nemčiji, kjer je lik prav tako prisoten, in vzpostaviti evropsko pot kralja Matjaža ter znamko napraviti še bolj prepoznavno.
Večjo prepoznavnost je Črna pridobila tudi zaradi povezovanja s kitajskim velemestom Harbin, potem ko se je z njim leta 2019 uradno pobratila. Oba kraja družijo skulpture iz snega in ledu, pri čemer so v Harbinu v ospredju predvsem ledene. Tako velikega in mogočnega festivala ledenih skulptur, kot ga vsako zimo pripravijo Kitajci, namreč ni mogoče videti nikjer drugje na svetu. Pred dvema letoma se je odprtja festivala na povabilo Harbina udeležila tudi delegacija iz Črne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
