Andreja Čibron Kodrin
Kar je shranjeno v depojih na Ravnah na Koroškem, 770 tekočih metrov, ni celotno arhivsko gradivo, ki se navezuje na koroško pokrajino; vsaj še dvakrat toliko ga je v centrali, v Pokrajinskem arhivu Maribor (PAM). "Upamo, da bomo v prihodnje pridobili nove prostore, da bomo gradivo, ki je vezano na koroško območje, preselili iz Maribora na Koroško, kamor spada. In da si bodo lahko vsi, ki jih zanima zgodovina in želijo raziskovati, gradivo ogledali tukaj," je na odprtju priložnostne razstave ob 30-letnici PAM-ove Enote za Koroško na Ravnah dejala direktorica PAM mag. Nina Gostenčnik, arhivska svetovalka.
Možnost za raziskovanje koroškega gradiva, hranjenega v Mariboru, seveda obstaja že zdaj, saj ga na zahtevo uporabnika pripeljejo na Ravne, kjer ga je mogoče preučevati v čitalnici. Uradne ure koroške enote PAM so sicer od ponedeljka do srede od 8. do 14. ure in ob petkih od 8. do 13. ure.
Najprej v ravenskem gradu
Potem ko je leta 1963 varstvo arhivskega gradiva na območju Koroške regije prešlo v pristojnost PAM, je bila pri njem leta 1992 ustanovljena enota za Koroško. Uradno odprtje v gradu Ravne je sledilo dve leti pozneje z razstavo Koroški plebiscit 1920 v sodnih in župnijskih arhivih, redno delovanje je steklo leta 1995.
Enoto je (do upokojitve leta 2011) vodil arhivist Marijan Gerdej, ki je bil sprva na Ravnah prisoten enkrat na teden. Primernejše prostore je enota dobila leta 2001, ko se je preselila v sedanje pri Upravni enoti Ravne na Koroškem. Od leta 2018 ima redno zaposlenega arhivista, dr. Vinka Skitka. Enota opravlja javno arhivsko službo na območju upravnih enot Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi in Dravograd.
Tudi srednjeveške listine
Najstarejše arhivsko gradivo se nanaša na srednjeveške in poznosrednjeveške listine, ki so jih tukajšnjim cerkvam, mestom in trgom izdajali vladarji, visoki cerkveni dostojanstveniki in pripadniki premožnejših plemiških rodbin. Najstarejša listina je iz leta 1300, ko je bil podeljen privilegij 40-dnevnih odpustov za cerkev sv. Pankracija v Starem trgu.
Biseri arhivske dediščine
V prostorih PAM, Enote za Koroško, ki deluje v stavbi Upravne enote Ravne na Čečovju, bo do konca marca na ogled razstava Biseri koroške arhivske dediščine iz gradiva PAM, nato pa bo ta gostovala po Koroški. Avtor razstave, arhivist dr. Vinko Skitek, je na osmih panojih predstavil razvoj arhivske dejavnosti na Koroškem v zadnjih 30 letih ter najpomembnejše in najlepše arhivsko gradivo iz Mežiške, Dravske in Mislinjske doline.
Ohranjeno je tudi gradivo okrajne gosposke Dravograd in zemljiških gospostev Dravograd, Galenhof pri Slovenj Gradcu, Hartenštajn, Legen, Mislinja, Muta/Kienhof, Marenberg, Pukštajn/Bukovje, Rotenturn, Slovenj Gradec, Stari trg, Vodriž, Vuzenica in Zavlar ter magistratov Guštanj, Muta in Slovenj Gradec, ki sega v 18. in 19. stoletje, nekaj dokumentov je starejših, tudi iz leta 1523.
Arhivski fondi s področja uprave pred letom 1945 obsegajo gradivo občin Črna, Dravograd, Golavabuka, Guštanj, Kotlje, Legen, Mežica, Marenberg (Radlje), Pameče, Prevalje, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Tolsti Vrh, Vrhe, Vuhred, Vuzenica in Zgornja Vižinga. V ta sklop sodi tudi arhivsko gradivo okrajnih glavarstev Slovenj Gradec in Velikovec. Delovanje lokalne samouprave po letu 1945 je ohranjeno v številnih fondih koroških krajevnih ljudskih odborov, občinskih ljudskih odborov, okrajnih ljudskih odborov Prevalje in Slovenj Gradec ter skupščin občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.
Enota pokriva vse javnopravne osebe v dvanajstih koroških občinah
Glavnina arhivskega gradiva s področja pravosodja je nastala pri delu okrajnih sodišč Marenberg (1850-1945), Prevalje (deloma tudi Pliberk, 1894-1949) in Slovenj Gradec (1850-1978). Zgodovinsko pomembni so tudi spisi 18 notarjev iz 19. in prve polovice 20. stoletja.
Arhivsko gradivo koroških izobraževalnih ustanov sega v drugo polovico 19. stoletja in je nastalo pri delovanju osnovnih šol (OŠ) Libeliče, Muta, Potoče/Bach, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem (OŠ Prežihovega Voranca), Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec (1. OŠ), Velka in Vuzenica.
Zelo obsežno je arhivsko gradivo s področja gospodarstva, saj presega meje regije. Omenimo rudnike svinca v Rablju v Kanalski dolini, Litiji in Srebrenici (BiH) ter premogovnik Sv. Štefan v Labotski dolini. Med domačimi ustvarjalci arhivskega gradiva so premogovnik Leše pri Prevaljah, rudnik svinca in cinka Mežica, železarna Prevalje, železarna Ravne, gradbena podjetja Gradis, Kograd in Radlje, HE Dravograd, TIO - Tekstilna industrija Otiški Vrh, Tovarna sulfatne celuloze in natron papirja Otiški Vrh, Fecro - Tovarna opreme Slovenj Gradec (Tovarna kos), Tovarna meril Slovenj Gradec, Tovarna usnja Slovenj Gradec, Lesna Slovenj Gradec in Kroj Vuzenica. Z ohranjenim arhivskim gradivom so pustile svojo sled tudi hranilnice in posojilnice Guštanj, Marenberg, Brezno in Slovenj Gradec, ki so delovale v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja.
PAM hrani tudi arhivsko gradivo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, nastalo med letoma 1898 in 1980, ter centrov za socialno delo Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec od leta 1948 naprej. Arhivsko gradivo posameznikov se navezuje na Mirka Angelija, Marijana Gerdeja, Franca Ksaverja Meška, Franca Pečnika, Rudija Slivnika in Josipa Mravljaka, slednji je tudi avtor prepisov poznosrednjeveškega arhivskega gradiva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
