(FOTO) Debata na Ravnah na Koroškem: Brez dopisnikov ne (z)morejo ne časopis, ne radio in ne televizija

V nedeljo čez dober teden dni bomo že četrtič letos odšli na volišča. Čakajo nas tri referendumska vprašanja, eno od njih tudi o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV. Zakaj je nujno, da glasujemo za zakon, so včeraj zvečer razpravljali v Kompleksu na Ravnah na Koroškem. Tokrat predvsem s stališča dopisništev in pomembnosti lokalnih informacij. Debate, ki so jo poimenovali RTV je ZAkon! in jo je vodila predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, so se udeležili še nekdanji novinar in voditelj na TV Slovenija Slavko Bobovnik, odgovorni urednik prvega programa Radia Slovenija​ Danijel Poslek, dopisnica Slovenske tiskovne agencije (STA) iz Koroške Vesna Pušnik Brezovnik in zamejska dopisnica RTV Slovenija iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.

"Dopisniki vseh sort so temelj kateregakoli medija. To je delo, ki ne prinaša slave, tega dela ni mogoče opravljati s statusom zaposlenega v javnem sektorju. Gre za profil v novinarskem cehu, brez katerega ne zmorejo ne časopis, ne radio in ne televizija," je o pomenu dopisništev, tistih v različnih slovenskih regijah in tudi onih po svetu, dejal Bobovnik, ki je svojo novinarsko pot začel kot koroški dopisnik. Osem let dopisništva s Ptuja je tudi za Poslekom. Zdajšnji odgovorni urednik vsem novinarjem svetuje, naj bodo, če le gre, vsaj eno leto dopisniki, saj se bodo s tem naučili kolegialnosti. "Dopisnik na terenu ima pristen stik s terenom, z dogajanjem. Urednik v Ljubljani tega nima in prevečkrat presoja po vatlih popularnosti. Presojo je treba zaupati ljudem na terenu, dopisniki vedo, kaj je pomembno in zakaj je pomembno. Ključno je, da z dopisniki delamo z roko v roki, oni poznajo življenje in razmere tam in vedo, kaj umestiti v radijski program," je povedal Poslek, prepričan, da je biti novinar dopisnik zaradi širine, ki jo potrebuješ, vse prej kot lahko. "Zjutraj si na upravni enoti, popoldan je na vrsti športna sekcija, zvečer seja mestnega sveta. Pravi multipraktiki. Je pa težko poročati o okolju, kjer živiš, najtežje. Janez Janša se umakne, novinar v Ljubljani tudi, sam pa se s Ptuja nisem mogel in sem ljudi, o katerih sem poročal, srečeval v prostem času. V vrtcu, nakupovalnih središčih …"

Za profesionalno novinarstvo, za verodostojne informacije

Pomembno mrežo dopisnikov ima tudi STA. Agencija je v preteklem obdobju doživela veliko preizkušnjo, a tudi zaradi cehovske kolegialnosti, ki jo je že omenjal Poslek, obSTAla. "Ta kampanja je bila močna moralna podpora novinarski skupnosti in dokaz, kako pomembno je, da stopimo skupaj in pokažemo držo. Vsi smo jasno in glasno povedali, da stojimo za profesionalnim novinarstvom, da se trudimo za verodostojne informacije. Razburljiv čas je bil," se rušenja agencije s strani Janševe vlade spominja Vesna Pušnik Brezovnik, ki službo koroške dopisnice opravlja že skoraj 20 let, vlogo STA pa vidi predvsem v zagotavljanju hitrih in točnih informacij. Prav tako dopisnica, a v sosednji Avstriji, je Petra Kos Gnamuš, ki se zaveda, da te vsebine ne prinašajo zelo visoke poslušanosti ali gledanosti in da jih komercialni mediji velikokrat prezrejo. "Na dogodkih, ki jih pokrivam, sta poleg manjšinskih še dva mikrofona, naš, RTV-jev, in ORF-ov. To ni znak, da manjšina ni zanimiva, ampak znak medijske osiromašenosti in res si ne želim, da bi v prihodnosti bil tam le še en mikrofon," tudi v luči morebitnega dodatnega krčenja dopisniške mreže pod sedanjim vodstvom RTVS pravi Kos Gnamuš, ki je izpostavila pomembnost preverjanja informacij. "Postali smo en sam PR, novinarstvo je v teh časih izredno pomembno, preverjanje informacij, borba proti lažnim novicam. Če hočeš biti objektiven, moraš na teren, ljudem moraš dati širšo sliko."

Danijel Poslek je prepričan, da se velika vloga, pravzaprav kar poslanstvo, javnih medijev še posebej pokaže v času krize, covidne denimo.Takrat je radio Prvi beležil rekorde poslušanosti, na najboljši možen način se je dokazalo, da so ljudje iskali kredibilne informacije. "Tudi naša reakcija, ko je izbruhnila vojna v Ukrajini, je bila izjemna. V nekaj minutah smo shemo obrnili na glavo. Radijska struktura omogoča hipne, a vseeno kredibilne reakcije. To nas odlikuje." Takšno zaupanje, je prepričana Petra Lesjak Tušek, se gradi dolgo, a hitro zakocka, kar je s praktičnim primerom ponazoril tudi Slavko Bobovnik: "Zgodilo se je minuli teden. Ko se pod oddajo podpiše gospa, ki nikoli v življenju ni sestavila poštene TV-oddaje, ko v studio stopi novinar in pripelje dva tračarja, ki komentirata predsedniško tekmo. To je norca delati se iz gledalcev."

Politični interesi se niso nikoli skrivali

V debato se je vključil tudi aktualni poslanec Gibanja Svoboda Dušan Stojanovič in spomnil, da je zakon o RTVS, ki omogoča popolno politizacijo javnega servisa, star že 17 let in od takrat nedotaknjen. "To je strašljivo. Računati, da se v 17 letih ne bo zgodila politika, kot se je pred dvema letoma, in da bo RTVS ostala higienična ustanova, ki ne bo podlegla političnim pritiskom." Da je na referendumu treba nujno obkrožiti za nov zakon, je prepričan tudi Bobovnik, ki pa politiki svetuje, da takoj po sprejetju z amandmaji zakon še izboljšajo. "Odkar sem odgovorni urednik, se je trikrat zamenjala sestava programskega sveta. Politični interesi se niso nikoli skrivali. A teh pritiskov ne spustimo nižje, do novinarjev," pa v zvezi s tem pravi Poslek, vesel, da stanje na radiu še ni tako kaotično kot na televiziji.

Da težava ni le v zakonu o RTVS, ampak v celotni medijski zakonodaji, pa je na tem mestu izpostavila Petra Lesjak Tušek: "Nobena vlada ni imela interesa spreminjati te zakonodaje, vsaka ima politične aspiracije. Je pa predlagani zakon o RTVS prvi korak, da se vzpostavi boljše stanje. Še nikoli ni bilo tako katastrofalno. Toliko kot je trenutno dezinformacij, jih še ni bilo." Nova zakonodaja, o kateri bomo glasovali na referendumu, sicer namesto 29 svetnikov, od katerih jih 21 imenuje državni zbor, predvideva 17 svetnikov, ki bodo predstavniki civilne družbe. "Tisti, ki nasprotujejo noveli zakona, so zelo zavzeti in dobro organizirani. Šli bodo v sodne spore in ta stvar lahko precej dolgo traja. Zato ne smemo pozabiti in delati na vzporednem scenariju in rešitvi znotraj obstoječega zakona, ki lahko traja še leto, dve. In že znotraj obstoječega programskega sveta poskusiti ustaviti uničevanje javnega zavoda. Ne pa da se na sejah pogovarjamo o tem, da bi moral imeti Val 202 več skladb Ansabla Lojzeta Slaka," pa je prepričan Branimir Piano, ki je v programskem svetu zadnja dva meseca in pol.