Jasmina Detela
"Vedno smo bili pripravljeni pomagati drugim. Zase nikoli nismo prosili. Zdaj pa moramo," nam je v solzah pripovedovala Erika Fužir, ki je skupaj z možem in dvema hčerkama, tastom in taščo, svakinjo Gabrijelo Fužir in njenim možem Igorjem Hudopiskom še pred nekaj dnevi živela v stanovanjski hiši na naslovu Stare sledi 42 na Prevaljah. Skupni dom trinadstropne hiše so desetletja urejali z veliko ljubezni in skrbnosti, zdaj so ostali brez njega, saj jim ga je v nedeljo ponoči odnesla deroča Meža. "Vse smo vložili v hišo in njeno okolico. Ustvarili smo si res lep dom, ki nam je vsem veliko pomenil. Še zlasti tastu in tašči. Zdaj ga ni več, ostale so dobesedno le ruševine, pa še te vsakodnevno odnaša voda. Brez vsega smo, tudi oblačila, ki jih nosimo, so nam podarili dobri ljudje," je pretresena Erika, ki si niti v najhujših sanjah ni predstavljala, da se jim bo kdaj zgodila takšna katastrofa.
V desetih minutah v hiši pol metra vode
O dnevih, ko je začelo poplavljati, še vedno govori s tesnobo. "V petek zjutraj okoli pete ure me je zbudila tašča, saj je bilo v kuhinji precej vode. Pobrisali smo tla in čakali, kaj bo. Nekaj po sedmi uri zjutraj je voda naenkrat začela naraščati. V desetih minutah je bilo v hiši pol metra vode. Umaknili smo se v drugo in tretje nadstropje in skozi okno opazovali podivjano reko. Odnašala je vse, kar se je dalo, tudi avtomobila. Zdelo se je, kot da smo v kinu in gledamo film," se spominja Erika.
"Zdelo se je, kot da smo v kinu in gledamo film"
V petek zvečer so očistili prvo etažo in zunanjost hiše prekrili z zaščitno folijo v višini pol metra. Okoli pol enajste je močno počilo in ostali so brez elektrike. "Most, ki je bil že pred tem zamašen, saj se je pod njim nabralo polno lesa in bale sena, se je na strani, kjer stoji Petrolov bencinski servis, vdrl. V soboto se je vdrl še na naši strani, zato so nas vprašali, če se strinjamo z evakuacijo. Popoldan, ko so začela padati drevesa in je odnašalo brežino, so nas evakuirali, a le mene, taščo in hčerki, mož Miran in tast Henrik sta ostala, saj nista želela pustiti živali samih. Nemška ovčarka, dve odrasli muci, zajci in kokoši so preživeli. Tudi onadva sta v redu. To je bil naš pogoj, preden smo šle na helikopter, da spita pri sosedu. Raje sploh ne pomislim, kako bi se končalo, če obljube ne bi držala." S seboj na helikopter so vzeli le dve mali muci dudlarki. "Če bi vedeli, da bomo ostali brez vsega, ne bi čistili pritličja. Raje bi odnašali stvari, tako pa smo ostali brez vseh spominov, fotografij in drugih predmetov, ki so nam bili ljubi," je žalostna Erika.
Potrebujejo čisto vse
Trenutno bivajo na Stražišču nad Prevaljami, saj so jim začasen dom ponudili starši Gabrijelinega moža. "Z možem sva bila v dneh, ko je bilo najhuje, v Mežici, saj sva praznovala obletnico poroke. Vrnila sva se lahko šele v nedeljo, ko je domačo hišo že odneslo," obuja žalostne spomine Gabrijela, ki sicer z možem živi v Kanadi, a se vsako poletje za mesec ali dva vrneta domov. "To je bila moja penzija, moj dom, saj sva se z možem čez nekaj let nameravala vrniti na Prevalje," pove. Hiša je bila trinadstropna, zgradila sta jo njena starša pred slabimi petdesetimi leti, pred petnajstimi leti sta brat in njegova žena zgradila prizidek in obnovila fasado. "Starša sta jo zgradila z lastnima rokama. Oče je vedno rekel, da bo držala sto let. Sploh ne morem opisati z besedami, kako ponosna sta bila nanjo in koliko energije sta vlagala v urejanje okolice, vrta, sadovnjaka. Vsemu sta ste odpovedala, da sta vse to zgradila in uredila, zdaj pa takšna tragedija. Res nepredstavljivo," še doda.
Kako pomagati?
Gabrijelina prijateljica s Kande je odprla račun za pomoč (GoFundMe), kjer se je doslej zbralo okoli 35 tisoč kanadskih dolarjev. Namenski podračun za nakazilo dotacijskih sredstev je odprla tudi občine Prevalje. Številka tekočega računa, kamor lahko nakažete prispevke, je SI 56 0137 5600 0000 225 s pripisom - POPLAVE FUŽIR.
Dodatni šok so doživeli dan po katastrofi, saj so jim na zavarovalnici povedali, da zavarovalnina krije le kaj zalije ali poplavi, ne pa tudi, če odnese hišo. Zmedeni so, ne vedo, na koga naj se obrnejo in kaj naj naredijo. So jim pa na pomoč že priskočili številni dobri ljudje. "Mnogi nas sprašujejo, če kaj potrebujemo. Saj sploh ne znamo povedati, preveč smo še v šoku. Dolgoročno bomo potrebovali vse od a do ž, od spodnjega perila do nogavic, zimske bunde, računalnike ...," pove Erika, vidno ganjena in hvaležna za vso pomoč, ki so je deležni. Ne vedo še, kako naprej. Želijo si ustvariti novi dom. Čas bo pokazal, kako in kje.
