Urška Polanc
Pestra mednarodna ekipa se je v zadnjih štirinajstih dneh mudila v Mežici - v nekdanjem rudniku svinca in cinka so namreč testirali robota za rudarjenje v prihodnosti. Zadovoljna je direktorica Podzemlja Pece Darja Komar, da je bil tudi njihov rudnik izbran za testiranje robota v okviru mednarodnega projekta Robominers. Takšne aktivnosti so namreč zanje izjemnega pomena, saj dokazujejo, da njihov rudnik nima le turističnega, ampak tudi velik raziskovalni potencial. "Ob tem, ko smo rudnik pustili odprt za turistične namene, smo še vedno puščali prostor za raziskovalne in izobraževalne namene, kar se vedno izkaže, da je zelo pomembno za našo prihodnost. Ostali smo v stiku z Geološkim zavodom Slovenije in z njimi v teh letih naredili številne raziskave," je ob tem povedala še nekdanja direktorica Suzana Fajmut Štrucl.
Da rudarstvo potrebujemo, je poudaril Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije - zavod je glavni koordinator projekta v Sloveniji in v projektu zagotavlja geološka znanja za zasnovo in razvoj robota -, saj količina surovin, ki jih globalno potrošimo, raste, prav tako količina različnih materialov, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. "Danes potrebujemo že cel periodni sistem za razvoj zelenih tehnologij, računalnikov, ekranov, fotocelic. Človeštvo za svoj razvoj in družba za svoje delovanje potrebujeta mineralne surovine. Kar ne zraste na njivah in v gozdu, moramo odkopati," je povedal.
"Kar ne zraste na njivah in v gozdu, moramo odkopati," pravi Gorazd Žibret
Rudarstvo z manj vplivi na okolje
"Vsa lahko dostopna nahajališča so danes že bolj ali manj izčrpana. Rudarstvo bo še vedno prihodnost, če nam je to všeč ali ne, hkrati pa potrebujemo novo tehnologijo, ki bo omogočala nove načine rudarjenja, ki bo puščalo veliko manj vplivov na okolje, ki bo bolj prijazno do prebivalcev, ki živijo okoli rudnika - in ta tehnologija je en del rudarstva v prihodnosti. Ne pošiljaj človeka na delo, ki je primerno za stroj. Rudarstvo je definitivno takšno, tu potrebujemo stroj," je med drugim poudaril Žibret. Namen projekta je torej (bil) razviti tehnologijo, ki bi v prihodnosti omogočala popolnoma avtonomno rudarjenje v okoljih, ki so neprimerna za klasično rudarjenje (globoko v zemeljski skorji, pod morsko gladino, na morskem dnu). Pa tudi na nahajališčih rude, ki so majhna, a bogata in neprimerna za klasično rudarjenje, prav tako na že opuščenih rudiščih, v prihodnosti pa tudi na nebesnih telesih. "Ko bo človeštvo pričelo osvajati vesolje (Luno, Mars), bo prva stvar, ki bo potrebna, rudarjenje - enostavno je Zemlja predaleč, ne moremo vsega pripeljati človeštvu, prve kolonije si bodo morale same zagotavljati vsaj osnovne surovine za razvoj in gradnjo. Takšna tehnologija je tudi prvi korak k temu," je dodal.
Katere elemente najdemo v Sloveniji?
"V Sloveniji so zelo zanimiva antimonova rudišča v okolici Velenja in Trojan, velik potencial imajo tudi baritna rudenja, ki jih poznamo v Litiji, ogromno imamo tudi magnezija, oksita, aluminija - to vse še v Sloveniji imamo, a je še zelo malo raziskano, saj so se raziskave v preteklosti osredotočale predvsem na glavne kovine svinec, cink, uran, živo srebro - na druge elemente, ki jih danes tudi potrebujemo v velikih količinah, pa smo pozabili. Svinec je strupena prvina, se vedno manj uporablja, a še vedno je v določenih aplikacijah nepogrešljiv, za zaščito pred sevanji, v vojaški industriji, cink je pa kovina, prevodnik, ki predvsem zavira rjavenje, preprečuje rjavenje, potrebujemo pa ga v ogromnih količinah," je pojasnil Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije.
Rudnik dostopen in z dobro infrastrukturo
Da pa lahko trdijo, da je rudarjenje trši oreh kot raziskovanje nebesnih teles, saj je tu odprtih veliko vprašanj, kot je na primer zagotavljanje energije, rezanje in drobljenje kamnin, modularnost, zaznavanje okolja, procesiranje in prenos podatkov, je dejal Žibret. Prototip robota Robominers je sposoben sam zaznavati okolje, je inteligenten, sam si utira pot in sledi žili, odkopano rudo pa transportira na površje, v njem je več kot deset računalnikov. Velika prednost te tehnologije je, da rudnika ni treba odvodnjavati, s tem robotom se vsem tem težavam izognemo, a za uporabo v praksi bo potrebnega še veliko razvoja in testiranj, so razlagali v Mežici, kjer so testirali predvsem senzorje. Člani ekipe so povedali, so z rezultati testiranj zelo zadovoljni. Direktorica Podzemlja Peca Darja Komar razmišlja, da je rudnik posebej primeren za raziskovanja, saj je s tem, ko so ga za turistične namene preoblikovali v času, ko se je zapiral, ostal dostopen, v njem pa je dobro ohranjena infrastruktura. Projekt Robominers so zdaj zaključili, a bodo nadaljevali z novim. Njihova vizija pa je, da bi lahko do leta 2030 prišli do prve komercialne uporabe, leta 2050 pa bi tak sistem lahko bil dostopen za pravo rudarjenje. Ciljajo na težko dostopna in manjša nahajališča, nadaljevanje obratujočih rudnikov. "Če želi Evropa ohraniti vsaj malo te samozadostnosti pri dobavi surovin, ki so potrebne za dobavo gospodarstva, bo morala tudi sama pričeti razmišljati v tej smeri ali obuditi rudarjenje tudi tam, kjer je nekoč že bilo. Rudarjenje je stvar ekonomike, ali se splača ali ne, ogromno je faktorjev, roboti nam lahko pri veliko faktorjih pomagajo oziroma naredijo tako, da neko nahajališče, ki je s klasičnimi metodami rudarjenja danes ekonomsko nezanimivo, postane zanimivo," je povedal Žibret. Direktorica družbe Podzemlje Pece, ki je del Skupine Tab, je ocenila še, da možnosti za morebitno prihodnjo komercialno rabo zalog svinčeve in cinkove rude v rudniku še vedno so.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
