Urška Polanc
V širši kontekst je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki si je skupaj s sodelavci ogledal še posledice neurja v občini Črna na Koroškem, postavil razdejanja zdaj v enem, zdaj v drugem delu države: "Lani smo se skozi poletje soočili z res hudo sušo, posledice katere so bili požari na Krasu, letos imamo ponovno ekstremne vremenske dogodke s poplavami, ujmami in, kot vse kaže, bo to stalnica, ki nas bo spremljala tudi v prihodnje.
V ponovno spremembo zakona
To, kar je potrebno po mojem mnenju narediti na sistemski ravni, je, da se začnemo resno pripravljati na podnebne spremembe." Strinja se z županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak, ki je izpostavila, da bo potrebo več vlagati v preventivo. "Kar se tiče vodotokov, bomo morali narediti kak korak naprej pri upravljanju z infrastrukturo, tudi pri sredstvih za ta namen. Raziskave kažejo, da vsak evro, ki ga vložimo v preventivo na vodotokih, nam bistveno zmanjšuje škodo v prihodnje. Glede na to, da vidimo in vemo, da takšnih dogodkov v prihodnosti ne bo manjkalo, je to po mojem mnenju ena od naših dolžnosti," je dejal minister. Dodal je še, da so se na sestanku pri predsedniku vlade pogovarjali o tem, da bodo šli v ponovno spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, kjer bodo predvsem občinam zagotavljali, da hitreje pridejo do sredstev tudi za sanacije po takih nesrečah.
"Ob prejšnji ujmi v maju v letošnjem letu smo že skupaj z vlado in ministrstvom za obrambo in upravo za zaščito in reševanje prišli do tega, da občine zelo hitro pridejo do povračila intervencijskih stroškov, kar se bo zgodilo tudi v tem primeru. Stroka bo zagotovo poslušala tudi glas lastnikov in občin, a mora pa imeti na koncu besedo, mimo tega ne moremo, predvsem pa moramo imeti dobro pripravljene projekte in tudi sredstva za to, da jih bomo lahko izvajali. To bo prineslo izboljšanje v prihodnosti in prineslo bistveno zmanjšanje škod, ki jih imamo ob takih dogodkih," je zaključil.
Danes težave že drugje
Županja Črne na Koroškem je ob robu obiska ministra ugotovila, da je danes situacija hujša na drugih lokacijah v Črni, v Koprivni, Topli, Podpeci: "Zdaj imamo že nove težave in si želimo, da nam bo ministrstvo za obrambo pustilo še vojake ta teden tu, zato da bomo lahko odpravili posledice na drugih lokacijah. Kot vidite, ponovno naraščajo vodotoki, upam, da ne bo kaj hujšega. Ponoči smo bili prav veseli, da ni bilo dodatnih težav na teh že obstoječih lokacijah, a zdaj me že vsake pol ure pokliče kdo, ker so vodotoki in hudourniki narasli na drugih območjih in povzročajo velike težave."
Tudi direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode Neža Kodre je izpostavila pomembnost preventive: "Vzdrževanje vodotokov, ne samo čiščenja v smislu pretočnosti, košnje, ampak tudi vzdrževanje vodne infrastrukture, nasipov, brežnih zavarovanj. Prizadevamo si, da se bodo sredstva za gospodarske javne službe urejanja voda še povečevala, gre za integralna sredstva. Hkrati vlagamo vedno večje napore v pripravo projektov, v pridobivanje evropskih sredstev za nove investicije, zavarovanje obstoječih območij, ki se nahajajo na poplavnih območjih. Vse sile, kadrovske in projektantske, moramo usmeriti v to, da bodo projekti čim bolje pripravljeni, da bomo porabili čim več več evropskih sredstev, tako kohezijskih kot tudi sredstev sklada za okrevanje in odpornost." Zelo pomembno se je zdi še sodelovanje med različnimi resorji, ne samo vodarski, ampak tudi kmetijski, gozdarji. "Tu bomo mi zagotovo poskušali igrati neko povezovalno vlogo, da pridemo do rešitev, ki nam bodo v prihodnje zmanjšale škode, ki nastajajo po teh poplavah in so lahko posledica različnih ravnanj, različnih deležnikov v tem okolju," jo je dopolnil in s tem zaključil minister.
