Petra Lesjak Tušek
V izteku leta 2024, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva pionirja modernega slovenskega kiparstva Franca Bernekerja (1874–1932), je v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu v sodelovanju z Narodno galerijo na ogled razstava z naslovom Okamenele sanje, ki predstavlja umetniška dela iz vseh obdobij kiparjevega življenja. Odprtje razstave izjemnega umetnika domačina, ki bo na ogled do sredine marca 2025, je na ta veseli dan kulture pospremila množica obiskovalcev in, kot je izpostavila direktorica KGLU Petra Čeh, je prav na ta dan še posebej v ospredju kultura, ki navdihuje, bogati, nastavlja ogledalo družbi in izpostavlja umetnost kot dobrino vseh.
Po 23 letih se je prvi akademsko šolani kipar pri nas vrnil v rodno Koroško. Razstavo je odprla generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel, ki je Bernekerja v preteklosti podrobno preučevala; tudi njene raziskave in dognanja so bile neprecenljiv vir podatkov za kustosinji sedanje postavitve kiparskih del Katarino Hergold Germ in Nino Popič. Slednji sta k sodelovanju povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta za razstavo, ki jo je oblikovala Sara Badovinac, ustvarila novi umetniški deli. V življenjski in umetniški zgodbi Bernekerja sta namreč našla navdih in iztočnico za lastno umetniško realizacijo, pri čemer sta izpostavila vprašanja usode umetniških del, spominjanja ter spreminjanja pomenov, ki jih doživlja umetnikova dediščina. Razstavljena so tudi dela, ki so veljala za neznana, izgubljena.
Kvaliteten kiparski opus
Dela za razstavo so iz svojih zbirk posodili še Narodna galerija, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, Narodni muzej Slovenije in Muzej in galerije mesta Ljubljane ter zasebniki. Dostop do arhivskega gradiva, povezanega z Bernekerjem, so omogočile Narodna galerija (kjer je umetnik ob koncu življenja tudi živel), Narodna in univerzitetna knjižnica, Pokrajinski arhiv Maribor, Moderna galerija in Univerzitetna knjižnica Maribor.
Franc Berneker je živel in ustvarjal v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne ter sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava. Težke življenjske okoliščine mu niso omogočale, da bi lahko polno uresničil svoj umetniški potencial, so izpostavili v galeriji. Kljub maloštevilnosti je njegov kiparski opus izjemno kvaliteten, ključni del je ustvaril v svojem dunajskem obdobju v prvem desetletju 20. stoletja. Njegov spomenik Primožu Trubarju v Ljubljani predstavlja prvo slovensko moderno zasnovano javno skulpturo.
Velik del njegovega opusa so portreti, ki se jim je posvečal od študijskih let. Portretiral je različne osebnosti: svoje mecene, prijatelje, znance ter druge znane osebnosti takratnega časa, poleg teh pa tudi nekaj otrok in mladostnikov. Pomemben segment njegovega snovanja predstavljajo tudi osnutki za spomenike znanim Slovencem, ukvarjal pa se je tudi z nagrobno plastiko. Na področju javne spomeniške plastike se je proslavil s spomenikom Primožu Trubarju v Ljubljani in vodnjakom sv. Janeza Nepomuka v Kranju. Je tudi avtor atlantov na pročelju Banke Slovenije. Poleg del v bronu, mavcu in kamnu so na razstavi prikazana tudi Bernekerjeva dela v javnem prostoru, ki jih je fotografiral priznani fotograf Tomo Jeseničnik.
Dosledno vztrajal na izbrani poti
Franc Berneker je bil raziskujoč tip umetnika, človek mnogih idej in zamisli, sta izpostavili kustosinji. Njegova dela so močno izpovedna, ker jih je ustvarjal iz svojega lastnega, neposrednega tragičnega življenjskega izkustva. Sodil je med umetnike, ki so svoj poklic dojemali kot posebno poslanstvo, verjeli v moč lastne umetniške osebnosti in svojega dela, za katero so trpeli in se žrtvovali. Kljub grenkemu spoznanju o lastnem položaju in usodi je sledil mladostni izbiri in dosledno vztrajal na izbrani poti. Župan Slovenj Gradca Tilen Klugler je izpostavil sledi Bernekerja v več segmentih javnega prostora v Slovenj Gradcu - v Starem trgu so na hišo, v kateri je preživel večino mladosti, namestili tablo (obiskovalci so sicer med ogledom razstave izpostavljali, da bi bila potrebna celostna ureditev hiše in ne le tabla), ulica ob vstopu v mesto v severnem delu nosi njegovo ime, prav tako eden od pevskih zborov, tudi priznanja mestne občine na področju kulture se nenazadnje imenujejo Bernekerjeva.
