Petra Lesjak Tušek
Obletnico katastrofalnih poplav so v Kulturnem domu Črna na Koroškem zaznamovali s fotografsko razstavo fotoreporterjev več slovenskih medijskih hiš in fotografov, ki so dokumentirali popoplavno razdejanje, ob obletnici pa darovali fotografije. Te bodo na ogled do 21. septembra, ko jih bodo ponudili na dobrodelni dražbi, z zbranim denarjem pa ponovno pomagali oškodovanim v poplavah. Častno pokroviteljstvo razstave je prevzel bivši predsednik države Borut Pahor, medijsko pa jo je podprl Večer. Sporočila so bila ob obletnici poplav, ki je spomin in opomin hkrati, kljub vsemu prestanem in kljub vsem odprtim problemom pozitivna, optimistično naravnana. Kajti, kot je ob odprtju lepo ubesedil ilustrator Ciril Horjak, tudi eden od mnogih prostovoljcev, brez katerega si Črna ne bi opomogla, ob pogledu na razstavljene fotografije pomislimo, kakšna groza je dokumentirana katastrofa. "A pomislite tudi, da je vsak posnetek delo s svojo umirjeno kompozicijo in iskrenostjo fotografa. Hkrati, ko podobe na fotografijah doživljamo kot katastrofo, so posnetki tudi upor proti razkroju in zmaga dobrega," je poudaril Horjak.
Obudili spomin na prve preboje v Črno
Na njegovo pobudo in pobudo Roka Kajzerja, urednika Večerove priloge V soboto, ob izvorni ideji nekdanjega profesionalnega fotoreporterja in člana društva Enookih Denisa Sarkića so razstavo fotografij sploh pripravili. Kot je poudaril Rok Kajzer, so se fotografi brez oklevanja odzvali in pobuda, ki se je porodila ob kavi v Ljubljani, je bila torej uresničena. Sarkić je še dodal, da se mu je zamisel pravzaprav utrnila že ob robu evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji, ko so skupaj z županjo Črne Romano Lesjak spremljali tekme slovenske reprezentance in z navijači navdušeno prepevali slovensko himno. Odprtja so se udeležili tudi nekateri fotografi, med njimi tudi Večerova, urednik Sašo Bizjak in Andrej Petelinšek, ki sta v pogovoru z ljudmi obujala svoje prve preboje v Črno in tedanjo sliko primerjala z današnjo.
Županja je ponovno izpostavila hvaležnost vsem, ki so nesebično priskočili na pomoč in ponudili roko Črnjanom, izpostavila je v neprecenljivo pomoč prostovoljcev, Slovenske vojske, gorskih reševalcev in gasilcev, ki so vedno v prvih bojnih vrstah, ter tudi podjetnikov, ne nazadnje še kuharic, ki so poskrbele za hrano in ki praktično za lokalno skupnost ob raznih dogodkih nenehno kuhajo. "Težko leto je za nami, a lahko bi bilo slabše. Smo živi in zdravi. Srčnost zbuja upanje, nas povezuje, čeprav nas politika pogosto razdvaja, smo povezani, solidarni. Fotografije pričajo, kako je bilo, sprehod po Črni pa ponazori, kako je danes. Vse bomo naredili, da bomo varni, pomemben za spremembe je tudi petletni sanacijski program, ki se mora uresničiti," je dejala.
Ena družina, eno srce
Veseli so bili tudi gosta, podpornika in humanitarca Sandija Curka, poveljnika regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko, državljana Evrope 2023. Kot je dejal v nagovoru številnim zbranim, je Črna kraj, "v katerem se je dosti naučil, tudi trdnosti in vztrajnosti. Narava nenehno pošilja opomin, da so podnebne spremembe tukaj." S pogumom in odkritostjo so po njegovi oceni kljub vsemu naredili zgodbo uspeha. Preko 400 tisoč Slovencev je na različne načine pomagalo, delovali s(m)o kot ena družina, eno srce, je ocenil, s tem pa na poseben, edinstven način sporočili svetu in Evropi, da razvoj družbe sloni na solidarnosti. Tudi mladi po mnenju Curka dajejo upanje, brez njih danes prizadeto območje ne bi bilo spremenjeno, česa takega evropski prostor skorajda ne pozna. "Leto je kratek čas za zgodovino", je še pripomnil ter izpostavil vztrajnost, moč, energijo.
Donacije za oškodovane v poplavah v Črni še vedno sprejemajo, in sicer je pri občini še naprej odprt transakcijski račun SI56 0110 0010 0007 227, sklic 00 2393, namen POPLAVE 2023 in koda namena CHAR.
