Po dveh bolj simboličnih in zaradi epidemije covida skromnejših slovesnostih, so se letos Franju Malgaju spet poklonili brez omejitev. V okolici spomenika na Dobrijah pri Ravnah na Koroškem je spet bilo težko najti parkirno mesto, slovesnost ob 103. obletnici Malgajeve smrti pa je bila letos posebna, drugačna predvsem zaradi programa, ki so ga v veliki meri sooblikovali dijaki in dijakinje ravenske gimnazije. "Vsi vemo, kako bi bilo, če Franjo Malgaj ne bi uspel. Stali bi v Republiki Avstriji, zbor za mano pa bi pel avstrijske in ne slovenskih pesmi," je dejal ravenski župan Tomaž Rožen, ki spomin na tiste čase obuja s ponosom. Za dodano vrednost slovesnosti je označil dijake in dijakinje: "Franjo Malgaj je za mlade neznan lik, ni ga na družabnih omrežjih in zdi se mi pomembno, da bi se mladi vsako leto aktivno vključevali v proslavo, da bi tudi mlade generacije vedele, kako velik Slovenec je bil, kaj je dosegel in kako rad je imel svojo domovino."
Slavnostni govor, ki so ga na preteklih slovesnostih med drugim imeli tudi predsednik države, ministri in ostali visoki državniki, sta tako tokrat pripravili dijakinji Alja Stražišnik in Hana Gorenšek. V njem sta izpostavili pomembne mejnike v življenju Franja Malgaja in mu pripisali zaslugo, da je Mežiška dolina pripadla Sloveniji. Malgaj se je po končani ljudski šoli v Šentjurju vpisal v gimnazijo v Celju, a je nato, ker je bila tam prepovedana naklonjenost slovenstvu, šolanje nadaljeval v Kranju ter ga zaključil v hrvaškem Pazinu. Na Koroško je prišel novembra leta 1918 in s svojimi vojaki osvobodil kraje v Mežiški dolini. Verjetno bi dosegel še mnoge velike stvari, če ne bi 6. maja 1919 tragično umrl. Da bi bolje videl premike sovražnika je namreč splezal na drevo pri Tolstem vrhu. Ko si je položaj dodobra ogledal, je želel splezati nazaj na tla, ob tem pa se mu je drevesna veja po nesreči zataknila ob ročno bombo, ki mu je visela za pasom.
Nobena vojna ni nikoli potrebna
Stražišnikova in Gorenškova sta v govoru dejali, da sta se Malgajevo junaštvo in ljubezen do lastne zemlje in domovine dotaknili tudi mladih. "Še posebej v teh kriznih časih, ko v Evropi spet ni miru. Bili smo prepričani, da smo se iz zgodovine kaj naučili. Velikokrat se sploh ne zavedamo vrednote miru, vsaka grožnja, ki potencialno prinaša motenje miru nam vzbuja občutke strahu in groze. Zaradi trenutnega dogajanja v Ukrajini se počutimo pretresene in tesnobne. Ne znamo si predstavljati, kako se počutijo ljudje, ki jih je vojna neposredno prizadela. Zato je nujno, da živimo in krepimo vrednote kot so mir, svoboda, spoštovanje, sloga, sobivanje in sodelovaje. Najbolj pomembno je, da ostanemo solidarni in pomagamo drug drugemu. Skupaj moramo okrepiti upanje in prepričanje, da nobena vojna nikoli ni potrebna, ampak naj povsod po svetu vlada mir," sta dejali dijakinji in se Malgaju ter njegovim borcem zahvalili, da se je boril za mir in zato, da na Koroškem danes govorimo slovensko.
Na slovesnosti, ki sta jo pripravili ravenska občina in Koroško domoljubno društvo (KDD) Franjo Malgaj, so v kulturnem programu, ki je proslavi vnesel neko novo svežino sodelovali še dijaki Danaja Grebenc, Nuša Perenda, Tinkara Lednik in Anže Paradiž. "Vesel sem, da mladi ne pozabljajo na preteklost in skrbijo, da pomembni posamezniki naše majhne, a turbolentne zgodovine ne tonejo v pozabo," pa je ob tem dejal predsednik KDD Franjo Malgaj Vladimir Ovnič.
