Nejc Strojnik
Kakovost gledališke predstave se resda meri v marsičem drugem kot v številu gledalcev, ki jih ta pritegne. A prizori, ko je dvorana povsem polna, sedežev pa premalo za vse, ki bi si predstavo - v tem primeru muzikal - radi ogledali, še kako godijo. In prav taka čustva, ki človeka prisilijo v spontan nasmešek, so nedavno švigala skozi telesa članov Gledališča Kavčuk. S premiero muzikala Narcis so namreč do zadnjega kotička napolnili dvorano ravenskega kulturnega centra. Tisti, ki niso bili dovolj hitri, so ostali celo pred vrati. "Tega nismo pričakovali. 38 nas je sodelovalo pri muzikalu, ko smo gledali skupinsko fotografijo, smo se šalili, da še sreča, da se ni zrušil oder. Posebno vzdušje je bilo, nenehno gibanje, šlo je tekoče, čisto smo pozabili na čas in bili presenečeni, kako hitro mineva. No, za naš standard predstava niti ni bila tako dolga, dve uri pa pol je trajala," pravi Lucija Mirkac, vodja Gledališča Kavčuk, tudi režiserka, scenaristka in avtorica glasbe v muzikalu.
V zrak je švignilo vseh 29 rok
Kavčukovci, kot se radi imenujejo, sicer niso nekaj povsem novega, svoje potovanje po odrskih deskah so namreč začeli leta 2014. V drugem letniku ravenske gimnazije so za zaključno šolsko prireditev posneli dva odlomka iz romanov Lucije Mirkac. "Potem smo se začeli pogovarjali, kako luštno je bilo in da bi lahko nadaljevali. Sama sem v času srednje šole ogromno pisala, bilo je torej kar nekaj zanimivega materiala. S skupino sošolcev smo se odločili in šli do profesorice Mire Razdevšek. Zaradi nje obstajamo. Če bi takrat rekla, naj ne bomo nori, ne bi bilo nič iz tega. A nas je podprla," se spominja Lucija, ki nato med poletnimi počitnicami o gledališču ni pretirano razmišljala. Zato jo je toliko bolj presenetilo, ko jo je septembra eden od sošolcev vprašal, če je poleti kaj napisala. "Ko sem nato v razredu razložila, o čem smo se pogovarjali prejšnje šolsko leto in jih vprašala, če bi bil kdo za, je v zrak švignilo vseh 29 rok," še danes ne more verjeti odzivu. Romane, pravi, je težko preobraziti v drame, a (na srečo) je imela na zalogi enega netipičnega, z eno samo rdečo nitjo. Humorno obarvano ljubezensko zgodbo, za katero je hitro začutila, da ima glasbeni potencial. Narcis. "Najprej sem spisala vso glasbo, nato besedilo, prizor po prizor, sproti smo vadili in nato junija 2015 imeli premiero."
Primerjava med Narcisom izpred osmih let in zdajšnjim je velika. Muzikal je tokrat blestel v povsem novi preobleki. Ne le, da je zasedba precej prevetrena, nova je tudi scenografija, drugačni so pristopi, celotna ekipa pa precej bolj izkušena. Tokrat je sodelovalo 38 gledališčnikov, od tega pet "ustanovnih" članov, sošolcev iz takratnega 3. d. Gledališče so na gimnaziji od vsega začetka spreje(ma)li odlično, zato jih je ravnatelj Dragomir Benko, ko so maturirali, vprašal, če bi z njim nadaljevali tudi ob študiju. "Podpora je bila vselej velika. Bili smo 17 let stari mulci, pa so nam zaupali, da smo lahko delali na šoli v urah, ko ni bilo v stavbi nikogar. V kulturni center smo hodili, zaupali so nam ključe. Finančno so veliko vložili. In to brez kakršnegakoli resnega in objektivnega zagotovila, da bo iz tega kaj nastalo. Šlo je za slepo zaupanje. Če tega ne bi bilo, ne bi bilo nič," je hvaležna Lucija Mirkac, danes profesorica slovenščine v tej isti ustanovi.
Nekaj časa je na šoli vodila tudi gledališki krožek. Kavčuk nove člane tako še vedno črpa iz gimnazijskega bazena. Povprečna starost skupine je tako kar nizka, čeprav se navzgor nočejo omejevati in je najstarejša aktivna članica že upokojenka. "Hitro smo postali ena od sekcij Kulturnega društva Prežihovega Voranca, vidim nas tudi kot lep primer medgeneracijskega sodelovanja, ne da bi to zares imeli v mislih, ko smo začeli. Nismo samo gledališka skupina, ampak kar družina. Kot bi se celo življenje poznali. To so izkušnje, nabite z adrenalinom. In ko nekaj takšnega doživiš skupaj, se vzpostavijo povezave, ki se ne morejo na noben drug način," je jasna sogovornica. Pravi, da so mladi, pri čemer v to starostno skupino umesti tudi sebe, premalo praktično naravnani, da pri njih vse skupaj preveč temelji na teoretskem. In prav te praktične veščine, saj da gledališče zahteva delo z lastnimi rokami, jim med drugim daje Kavčuk. "Pri nas ni avdicij, prepričana sem, da ima vsak človek potencial, ki ga lahko izkoristimo na tak ali drugačen način."
Prvi roman je napisala pri 13 letih
Gledališče Kavčuk je v osmih letih delovanja pripravilo že skoraj deset celovečernih predstav, od tega tri muzikale, pri čemer je vse našteto avtorsko delo Lucije Mirkac. "Gledališče me tudi takrat, ko nimam časa za drugo pisanje, prisili, da nekaj napišem, dam stvari iz sebe. V svetovni klasiki ne poznam gledališke igre, ki bi imela vlogo za 30 ali več igralcev. Zato iz praktičnega vidika pišem namensko za našo skupino." Vsestransko talentirana Prevaljčanka, pravzaprav "Lešanarka", je prvi roman napisala, ko je bila stara 13 let in ga leto kasneje izdala. Od takrat, pravi, ne more nehati. Poleg pisanja poezije proze in dramatike ter poučevanja na gimnaziji, moderira prireditve, lektorira, piše glasbo, igra v bandu Teater na gradu, samostojno glasbeno ustvarja, v Ljubljani ima odprta dva raziskovalna projekta, vodi delavnice kreativnega pisanja, pripravlja pa tudi slovar leškega govora.
Šestindvajsetletnici, ki od nekdaj živi z idejo, da postane mladinska pisateljica, a je besedo mladinska za zdaj postavila v oklepaj, veliko pomeni vsakodnevni stik z mladimi. Z dijaki. "Družimo se, se pogovarjamo. Dovolijo mi, da vstopim v njihov svet. Pa tudi, če mi ne, tudi če samo opazujem. Da sem le zraven. Da ne izgubim rdeče niti. Pa še to jo (pre)hitro. Napredek in razvoj gresta naprej tako hitro, da jih že jaz v marsičem ne razumem. Ne morem si predstavljati, kaj bo čez nekaj desetletij," se nasmehne izjemno aktivna Lucija Mirkac. "Marsikdo mogoče ne razume, kako velik je pri kulturi vložek, izplen, vsaj materialni, pa je precej majhen. A te napolni na druge načine. Čeprav v današnjem času ni vsak pripravljen na to, da bi se zadovoljil z nečim, kar je izrazito duhovne narave," zaključi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
