Koroški gozdovi med najbolj prizadetimi v državi: Polovica sečnje zaradi lubadarja

Jasmina Detela Jasmina Detela
17.07.2023 04:10

Že posledic snegoloma jim ni uspelo odpraviti, kar pomeni, da se bodo razmere ob zadnjem vetrolomu samo še poslabšale.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Že pred tokratnim vetrolomom je bilo na Koroškem 74 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves, kar je največ v Sloveniji. 
Že pred tokratnim vetrolomom je bilo na Koroškem 74 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves, kar je največ v Sloveniji. 
Tomaž Ranc

Zaradi snegoloma in gradacije smrekovega lubadarja je bilo do sredine julija za posek označenih že skoraj 74 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves, kar je največ v Sloveniji. "Glede na izdane odločbe za sanitarni posek je Koroška na prvem mestu," je povedal vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Branko Gradišnik. Dodal je, da je obseg sanitarnih sečenj skoraj dvakrat večji kot lani. Podobno velja za lubadarja. Za posek je označenih že 34 tisoč kubičnih metrov smrek, ki jih je napadel lubadar. Skupno je sicer letos na Koroškem za posek označenih okoli 150 kubičnih metrov dreves (redna in sanitarna sečnja).

Vetrolom, Strojna, Ravne
Tomaž Ranc

Za sanitarne sečnje sta dva razloga, prvi je snegolom letos pozimi na območju Dravske doline, drugi gradacija lubadarja na območju Črne na Koroškem. "Če smo lani opozarjali predvsem na probleme zaradi gradacije smrekovega lubadarja, nam v letošnjem letu dodatne težave povzročajo drevesa, ki jih je ob koncu zime podrl ali polomil sneg. Največ zaradi snega podrtih dreves - pretežno iglavcev, je na območju krajevne enote Radlje, kar 24 tisoč kubičnih metrov. Sanacija prizadetih gozdov je težavna, saj so podrta drevesa razpršena na večji površini. Veliko je tudi polomljenih vrhov, ki jih je treba čim prej odstraniti iz gozda. Lastniki imajo težave pri pravočasnem poseku dreves, saj so bile letos spomladi vremenske razmere izrazito neugodne - veliko je bilo dežja in posledično razmočen teren. Zato procesi odstranjevanja poškodovanih dreves tečejo počasneje, kot bi si mi želeli," je razložil Gradišnik.

Vetrolom na Strojni v občini Ravne na Koroškem, kjer so drevesa skoraj uničila kapelico.
Tomaž Ranc

Gozdarje skrbi, da bo na teh območjih v prihodnjem letu prišlo do gradacije smrekovega lubadarja, kar bo še dodatno prizadelo lastnike gozdov. Na območju krajevne enote Črna na Koroškem se je sanacija po vetrolomu iz prejšnjih let zaradi oteženega dostopa zavlekla, kar je povzročilo povečano gradacijo lubadarja. Strokovni delavci tamkajšnje krajevne enote so samo na tem območju za posek označili že preko 20 tisoč kubičnih metrov napadenih smrek, pri čemer je intenziteta napada lubadarjev večja v državnih kot v zasebnih gozdovih. Poleg tega gozdarji opažajo, da se lubadar širi tudi na druga območja oziroma gozdove, ki niso bili poškodovani, denimo proti Smrekovcu. Povečana nevarnost odmiranja smrek zaradi lubadarja je sicer prisotna v vseh gozdovih na Koroškem. Največji obseg gradacije lubadarja pričakujejo konec julija in v avgustu, ko so temperature najvišje in nastopi suša.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta