Urška Polanc
V kraju, ki tudi simbolno povezuje glavni medijski dogodek letos v Sloveniji - tragične in katastrofalne poplave -, danes pričenjajo z novinarskim festivalom Naprej, naznanja predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek. "Črna na Koroškem je tudi eden izmed krajev, ki je (bil) medijsko zelo v ospredju. Zaradi te srčnosti je kraj zelo pomemben," nam je povedal in dodal, da se bodo novinarji in drugi o temah pogovarjali na licu mesta. Ob 18. uri bodo tako v debati Medijsko popoplavno ogledalo: Drugi o nas medijem in novinarjem ogledalo nastavili tisti, o katerih so poročali med avgustovsko naravno katastrofo in po njej z več področij: interventnih, reševalnih ekip, perspektive lokalnih skupnosti, gospodarstva in turizma oziroma skupnosti prebivalcev. Da bodo v debati ugotavljali predvsem to, kako so se kot novinarji odrezali, nam je povedala novinarka Večera Rozmari Petek, ki se bo pogovarjala z Janijem Hercogom, Majdo Potočnik, Samom Mirnikom in Petrom Nagličem. Za razliko od Koroške, kjer je medijska pozornost eskalirala, so ponekod drugod izpostavili, da je (bilo) medijske pozornosti premalo, izpostavlja novinarka. Kaj pa sicer pomeni nenadna vseprisotnost medijev na odročnih območjih, ki niso nenehno pod žarometi, bodo razpravljali. So novinarji pristopali in poročali odgovorno, kredibilno, v pravem času in na pravem mestu, bodo povedali iz lastnih izkušenj, navedli pa tudi prednosti in slabosti medijske pozornosti.
Je profesionalno, da se zjočeš?
Tudi tokrat bodo tako novinarji prišli na teren in tudi simbolno povedali, kako pomembno je v novinarstvu biti na terenu in v neprestanem stiku z ljudmi, še razmišlja predsednik Društva novinarjev Slovenije. Poudarja, da se je ob tej naravni nesreči posebej izkazala tudi pomembnost dopisništev in dopisniških mrež. Tudi zato, ker mora biti novinarju to, da je na terenu, nekaj primarnega, festival že drugo leto zapored gostuje na terenu, dodaja predsednik. Poskušajo zaobiti celotno Slovenijo. Lani so bili v Mariboru in Izoli, letos bodo v Črni na Koroškem in Kopru. Festival bodo nato s podelitvijo novinarskih nagrad zaključili v Ljubljani. Novinarka Dela Špela Kuralt (dopisnica iz Celja) razmišlja, da so ravno te poplave in katastrofa pokazale, kako zelo pomembni so dopisniki: "Človeka moraš imeti na terenu in ne v pisarni, da mora dvigniti svojo rit, se usesti v avto ali pa stopiti v škornje in iti peš. Mesto novinarja je na terenu."
Kakšno je kakovostno novinarstvo z ohranjanjem čuta do človeka
O tem, kako so del(ov)ali v kriznih razmerah, kako je pristopati kot novinar(ka) in hkrati tudi kot del lokalne skupnosti, ki jo je prizadela katastrofa, se bo ob 19.30 pogovarjala s kolegi novinarji Dušanom Miličem, Tomažem Rancem, Žano Vertačnik in Mojco Dumančič. "Kakšno je torej kakovostno novinarstvo z ohranjanjem čuta do človeka, do katerega pristopaš? Kako ohraniti distanco, čeprav si del zgodbe? Ali se mora res zgoditi največja katastrofa v zgodovini Slovenije, da prideta Zgornja Savinjska dolina in Koroška na naslovnice?" bo med drugim spraševala novinarka Dela. Opozarja še na vidik, kako naj se po tem novinar sooči z vsem videnim in slišanim. "Osebno se me je ta katastrofa zelo dotaknila in me prizadela na neki psihični ravni. Še danes, pa je štiri mesece po poplavi, nisem prišla k sebi. Zanima me, kako se mi tega lotevamo, a bi mogoče bilo smiselno, da bi medijske hiše namenile določen del denarja za psihološko pomoč. Kje je meja, je profesionalno, da se zjočeš oziroma je to normalen človeški odziv?" se sprašuje.
Umetno inteligenco uporabiti v svoj prid
Novinarko zanima še, katere informacije so tiste, ki so v prvih trenutkih relevantne za ljudi in kak način: "Se moramo zdaj res vsi usmeriti v družbena omrežja, je to pač nujno zlo, nekaj, kar bo spremenilo medijsko krajino, zlasti pri poročanju o naravnih katastrofah, nesrečah?" O tej zimzeleni, a vedno aktualni temi prihodnosti medijev, tudi tradicionalnih, temu nekemu kontrastu novih medijev, ki se pojavljajo, bodo naslednji dan govorili še v Kopru, dodaja Andrinek. "Če začenjamo s temo, ki je bila zelo pomembna in v središču v Sloveniji, pa zaključujemo z eno najpomembnejših tem na tehnološkem nivoju na vsem svetu, ki se absolutno dotika medijev, to je umetna inteligenca. Moramo se pogovarjati o tem, kaj nam prinaša, ne zgolj kot bojazen. Ključno je tudi to, kaj lahko mi vzamemo in uporabimo v svoj prid," razmišlja predsednik društva novinarjev.
