Petra Lesjak Tušek
Naše 15-letno delo za okoljski sanacijski program za izboljšanje kakovosti bivanja v zgornji Mežiški dolini je v enem samem dnevu splavalo po vodi, z žalostjo ugotavlja predstojnica NIJZ Območne enote Ravne Neda Hudopisk. Potem ko so se s predstavniki občin Črna in Mežica ter ministrstvoma za okolje in za zdravje po zaključeni 15-letni okoljski sanaciji že ukvarjali z nadaljnjimi ukrepi in novim odlokom, ki bi pomenil nadaljevanje programa, ter ugotavljali napredek, so zdaj nenadoma na povsem drugačnih izhodiščih in bodo program očitno morali začrtati drugače ter tudi ne le za zgornjo dolino, temveč kar za celotno Mežiško dolino.
"Razmisliti moramo, kako bomo opredelili problematiko čim bolj operativno, konkretno in v korist naših ljudi"
Otrokom v dolini so junija v sklopu programa odvzeli vzorce krvi za ugotavljanje vsebnosti svinca, analize prevalenčne študije so nameravali javno predstaviti septembra. Zaznali so nekaj prekoračitev, tudi nekaj precej visokih vrednosti, s starši teh otrok so se takoj povezali, jih o tem sproti obveščali in otroke tudi ustrezno obravnavali, poudarja Neda Hudopisk. Morebiti se bo zdaj med ukrepi, ki bodo sledili, izkazalo za smiselno tudi, da se monitoring krvi opravi ponovno in ugotovi aktualno stanje. "Gotovo je treba vse to prioritetno obravnavati. Odprle so se rane, ki so zgodovinske naplastitve, zgodovinska dogajanja v naši Meži," poudarjata Neda Hudopisk in Matej Ivartnik, ki se na NIJZ Ravne podrobneje ukvarja z analizami vsebnosti svinca v krvi triletnikov. Ta hip dejansko še ne vedo in še ne morejo reči, kakšno je realno stanje v okolju, saj je treba počakati na rezultate vseh vzorčenj. Ljudje na Koroškem se seveda zdaj sprašujejo, kaj vse so naplavile reke, zlasti Meža, kakšno je, če je, onesnaženje v okolju in kakšne so oziroma bodo posledice. Skrbi jih več vidikov, tudi potencialno industrijsko onesnaženje ob poplavljenih tovarnah, ne nazadnje odplake iz TAB-a Mežica v Črni in Žerjavu. Ob strugi Meže, ki se je povečala, razširila, so se med drugim pokazale baterije, ki so bile zakopane tja v preteklosti, na terenu je že bila okoljska inšpekcija. Vse institucije, ki izvajajo vzročenja vode, mulja, zemljine, so še na terenu, analize in rezultati bodo sledili predvidoma v septembru.
Kdaj bodo odstranili sadro v Mislinjski dolini
V Mislinjski dolini, ki jo je med drugim obiskala kmetijska ministrica Irena Šinko, ostajajo kupi sadre še vedno na kmetijah in se ob dežju spirajo v zemljo. Se vendarle obetajo rešitve, smo vprašali ministrico, potem ko je znano, da je Mestna občina Slovenj Gradec že zdavnaj zahtevala odstranitev kupov. "Za sadro je bilo ugotovljeno, da vsebuje povečane vrednosti težkih kovin in da jo bo treba odstraniti, v kolikšnem času, pa v tem trenutku ne morem povedati. Prav tako smo že ponovno vzorčili pridelke in čakamo na rezultate," je dejala ministrica Šinko. (jd)
Sanacija je urgentna, a ni predmet interventnega zakona
"Razmisliti moramo, kako bomo opredelili problematiko čim bolj operativno, konkretno in v korist naših ljudi, to je, potem ko bodo vse institucije opravile delo in bomo imeli rezultate, ključno," poudarja Neda Hudopisk. V Mežiški dolini so sicer menili, da bi okoljsko sanacijo moral zajeti že interventni zakon, ki ga bo danes sprejemala vlada in bo prihodnji teden obravnavan v državnem zboru. A z okoljskega ministrstva glede tega odgovarjajo: "Interventni zakon ni zakon, ki bi obsegal sanacijo. Sanacija je predvidena v enem od naslednjih zakonov."
Pred 15 leti, ko se je v zgornji Mežiški dolini začel izvajati okoljski sanacijski program, je bil osnovni cilj zmanjšati prašenje makadamskih površin, v katerih so težke kovine. "Zdaj imamo torej v centru skupnosti rano, ki smo jo prej že zacelili," pravi Neda Hudopisk. Ko so v vročih dneh zaznali, da se je ob odpravljanju posledic poplav začelo ekstremno prašiti, je regijski štab civilne zaščite vsem lokalnim štabom predlagal ukrepe za zaščito ljudi, tudi priporočila o nošenju mask, zlasti pri delu na terenu, zato da tega prahu ne vdihavajo. Nekateri otroci so se igrali v mulju, ki se zdi kot plastelin, a to prav tako lahko pomeni tveganje za zdravje. Mulj je treba varno odstraniti, prašenje zminimalizirati, treba je varno ravnati, opozarjajo na NIJZ. Črevesne bolezni, ki so se pojavile med ljudmi, so v večini odpravili pravočasno, tudi s probiotiki, s katerimi so dobro preskrbljeni, pa z varnim (samo)zaščitnim ravnanjem, tudi prekuhavanjem vode. Odsvetovano je, da bi pridelke z vrtoov, ki so bili zaliti in izpostavljeni mulju, uživali, saj so potencialno onesnaženi. Matej Ivartnik meni, da bi bilo med prvimi ukrepi smiselno postaviti mobilno merilno postajo za delce PM 10 tudi v centru Črne, v Žerjavu ta postaja je.
Stanje pitne vode: spremljajte obvestila upravljalcev
Kako je trenutno s pitno vodo, pojasnjuje Matej Ivartnik: "Rezultati analize pitne vode, ki jih prejemamo v vednost, so glede na obseg preiskav skladni z zahtevami uredbe o pitni vodi oziroma so posamična odstopanja pri indikatorskem parametru koliformne bakterije. Ta parameter še ne pomeni tveganja za zdravje, ampak kaže določene higiensko- tehnične pomanjkljivosti. Seveda pa je na vseh vodovodnih sistemih zdaj urejena dezinfekcija vode in v vse sisteme vstopa ustrezna voda. Zaradi spremenjenih razmer v cevju in načina oskrbe pa oskrba ni tako stabilna, kot je bila pred poplavami. Več problemov je tam, kjer ni na razpolago dovolj izdatnih vodnih virov, to je predvsem na območju občine Prevalje. Še naprej je treba spremljati obvestila upravljavcev in ravnati skladno z njimi."
Kako in kaj analizirajo
Pristojne institucije na terenu vzorčenja še opravljajo, vse do konca avgusta bodo še vzorčili Mežo, vzorce mulja so že odvzeli, sledila bo zemljina. Na Agenciji za okolje RS so sicer pripravili širši načrt preglednega monitoringa tal in voda po poplavah. Monitoring tal so predvideli v porečjih več rek: Sore, Pšate, Kamniške Bistrice, Gradaščice, Save, Savinje, Drave, Mure in Meže. Izbranih je 21 merilnih mest, pojasnjuje Arso. Pri izboru so upoštevali več kriterijev: območje poplave, rabo tal, obstoječe podatki o onesnaženosti tal. Na vseh vzorčnih mestih so začrtali odvzeme vzorce v nanesenem mulju in v tleh. To bo omogočalo ločeno interpretacijo rezultatov za mulj in tla. Vzorčenja ne bodo izvedli v povirnih delih rek, saj je tam v večini odnašalo material, opravili pa bodo analize vsebnosti kovin in mineralnih olj. Izbrana vzorčna mesta so reprezentativna za širše območje in obsegajo kmetijsko in stanovanjsko rabo. Na površinskih vodotokih načrtujejo izvedbo dodatnih analiz. "Na osnovi vzorcev bomo izvedli analize kovin, mineralnih olj in identifikacijo organskih spojin. Z identifikacijo iščemo morebitne ostanke nevarnih organskih spojin, ki bi lahko stekle v vodotoke," pojasni Arso.
