Pot proti eni izmed najboljših restavracij na svetu se je za Korošca vzpenjala precej strmo. "Že kot otrok sem se rad vrtel okoli domače kuhinje, gledal, kaj se pripravlja. Tudi pomagal sem rad," se spominja Jure Dretnik. A čeprav so domači vedeli, da rad kuha, je z odločitvijo, da se po končani osnovni šoli posveti gastronomiji in se poda proti Šolskemu centru Velenje, presenetil. Triletni program v Slovenj Gradcu zanj kot odličnjaka ni prišel v poštev. Že v srednji šoli je nato sebi in drugim dokazal, da se je odločil pravilno. V ustvarjanje v kuhinji se je povsem zaljubil, prakso pa je med drugim opravljal tudi pri Marku Pavčniku v restavraciji Pavus v Laškem in pri Janezu Bratovžu v ljubljanski restavraciji JB. "V drugem in četrtem letniku srednje šole sem se vključil tudi v program Erasmus, v okviru katerega sem odpotoval na Malto in kuhal v restavraciji hotela s petimi zvezdicami," še eno od izkušenj omeni Dretnik, jo oceni kot odlično, a pravi, da mu delo v velikih kuhinjah ne ustreza. "Bolj so mi všeč a la carte restavracije. Raje imam način dela, ki temelji na manj gostih. Tako se jim lahko bolj posvetiš, se jim prilagodiš."
Evropo je navdušil s kločevimi nudlni
Koroški mojster okusov se je po končani srednji šoli odločil za študij na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Eden od vrhuncev tistega obdobja se je Dretniku nato zgodil pred slabima dvema letoma v Grčiji. Na tekmovanju za najboljšega mladega evropskega chefa je Slovenijo zastopal s kločevimi nudlni. Jed je poimenoval Malca koroških koscev, z mentorico Mojco Polak pa sta v Grčiji zgodbo Levega devžeja drago prodala. Slovenjgradčan je tekmovanje končal na drugem mestu. "Čeprav sem že od prej imel nekaj predznanja, mi je šolanje v Mariboru dalo veliko. Na tem mestu bi izpostavil Mojco, ki me je vseskozi stoodstotno podpirala, me spodbujala, bila je tudi velik motivator," pove. V kločevih nudlnih, s katerimi je navdušil Evropo, je navdih našel tudi za diplomsko delo. Sestavil je sedemhodni degustacijski meni, prek katerega je predstavil vse sestavine te značilne koroške jedi. Pripravil je sadni kruh, pašteto iz svinjske glave, koroško skuto, trijet, kompot, tovste grumpe in kločeve nudlne. Jure Dretnik vseskozi poudarja, da imajo koroške tradicionalne jedi velik potencial.
"Če greš na 'ziher' karto, tvoja jed ne bo nekaj novega"
Veliko prepoznavnosti koroška hrana dobiva tudi skozi festivale. Na Lešah je bil ob koncu leta 2019 prvi Festival kolin in tovstih grumpov, na Poljani imajo Gobračijado, v Mežici makaronflajš in tifo, Lovro Miler, ki se ga mnogi spomnite iz oddaje Masterchef pa ima načrte, da v Šentanelu organizira še festival Dretniku zelo ljubih kločevih nudlnov.
Poleg tekmovanja v Grčiji se je Korošec udeležil še mnogih drugih, vedno pa si želi biti kar najbolj inovativen. "Če greš na 'ziher' karto, tvoja jed ne bo nekaj novega, na tak način jo je gotovo že prej kdo pripravil. Res je, da vedno ne uspe, a ko gre vse, kot mora, si toliko bolj ponosen na to, kar si ustvaril," pravi. Večkrat je prek tekmovanj ali drugače dokazal, da so tudi koroške tradicionalne jedi potencial za vrhunsko kulinarično doživetje. Ravno zato je toliko bolj vesel, da ga je Koroški pokrajinski muzej povabil k sodelovanju pri projektu Koroška košta. Gre za letošnji osrednji projekt muzeja, s katerim želijo popularizirati prehrambno dediščino, predvidoma maja pa bodo v muzejskem razstavišču na gradu Ravne odprli razstavo. "Gotovo bo tudi zaradi Koroške košte naraslo zanimanje ljudi za koroško kulinariko. Mogoče na višji ravni, kot smo vajeni. To bi bilo noro," je navdušen sogovornik, ki bi enkrat v prihodnosti na Koroškem rad imel svojo restavracijo, v kateri bi izstopala prav koroška kulinarika, pripravljena drugače, sodobno.
Zdaj ve, kako funkcionira najboljša kuhinja v Sloveniji
Da je Dretnik resnično talentiran, poln idej, poguma in znanja, je dokazal tudi s tem, da ga je v svoj tim sprejela najboljša chefinja na svetu, Ana Roš iz Hiše Franko. "Dolgo sem si od blizu želel videti, kako funkcionira najboljša kuhinja v Sloveniji. Lani sem se zato prijavil za stažiranje, za brezplačno usposabljanje. V Hiši Franko sem bil oktobra in novembra, letos pa so me spet kontaktirali. Trenutno sem še vedno na usposabljanju, a me v kratkem čaka tudi zaposlitev," z iskricami v očeh pove Korošec, ki pravi, da imajo kljub zaprtju restavracij veliko dela. "Delamo na novem meniju, preizkušamo različne tehnike, dokumentiramo, razvijamo. Pravzaprav imamo zaradi zaprtja zelo veliko časa za ustvarjanje, učenje, kar niti ni tako slabo. Ko je restavracija odprta, nimaš toliko časa za igranje z novimi stvarmi."
Svojo šefinjo, ki vodi restavracijo z dvema Michelinovima zvezdicama, opiše kot dostopno, prijazno in delovno. "Ko prideš v takšen kolektiv, se ti zdi, da bo vsem vseeno zate, a sam nisem dobil takega občutka. Nasprotno, sprejeli so me odlično, zato sploh nisem razmišljal, ko sem po lanskem usposabljanju letos dobil priložnost za zaposlitev. Ko prideš zraven, ti najprej ni jasno, kaj se dogaja. Ekipa je mednarodna, Slovencev ni veliko, komunikacija zato poteka v angleščini. Vse pa bazira na sodelovanju, pa tudi upati si moraš. Če ti je nekaj všeč, moraš to pokazati drugim. Vsak namreč okuse doživlja drugače, a ko je nekaj všeč celotni ekipi, mora biti pa res noro dobro," se nasmehne Slovenjgradčan, ki, ko je v restavraciji gost, običajno naroči jed po izbiri chefa. Na vprašanje, kaj si lahko brez predznanja doma pripravi vsakdo, pa odgovori, da testenine. A v mislih nima klasičnih italijanskih, temveč koroške nudlne. "Pripravimo jih lahko s sirom ali mesom, ki ostane od juhe. Na Koroškem imamo vrhunske moke, testenine pa nato na hitro posotiramo na maslu. To je enostavno in odličnega okusa," pove za konec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
