Mladi v debati v Slovenj Gradcu: "Dušo prepustite nam, le prostor nam dajte"

Brina Kerič Brina Kerič
19.04.2024 08:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po zaprtju Špajza so mladi ljubitelji alternativne kulture ostali brez primernega prostora za prirejanje koncertov in večjih dogodkov. 
Urška Polanc

O pomenu (avtonomnih) mladinskih prostorov v Slovenj Gradcu in okolici, njihovem vplivu na razvoj urbane kulture in ostalih mladinskih dejavnosti v mestu ter o trenutno aktualnih predlogih za ureditev primernega prireditvenega prostora v Slovenj Gradcu so se včeraj pogovarjali na okrogli mizi Mladi (še vedno) rabimo plac! Vendar pa primernega prostora že nekaj let ni.

Želijo dolgoročno rešitev

"Trudimo se ustvarjati kvaliteten program, a to, da nimamo primernih prostorov, na nas vpliva negativno," je jasna Valentina Vušnik, predsednica društva Mladi: Alternativno društov (MAD). Od leta 2014 v Slovenj Gradcu deluje MAD, ki je upravljalo s Špajzom, a je ta po dobrih petih letih delovanja moral zapreti vrata. Ker nimajo primernega prostora za vse dejavnosti, je alternativna kultura pričela stagnirati, pravi Vušnikova. Pisarno so si uredili v stavbi nekdanje komunale na Partizanski poti, v HABitatu, kjer deluje več kot ducat nevladnih organizacij, a primernega prostora, ki bi jim omogočal organizacijo koncertov, delavnic, potopisnih predavanj, plesnih tečajev, večerov družabnih iger, neformalnih izobraževanj, še vedno ni. "Alternativa je kritična, spodbuja k drugačnemu razmišljanju, inovira, ponudi identiteto in pripadnost. Ni nas veliko, a držimo skupaj," pa pravi Jakob Šteharnik iz društva SCAM (Slovenjgraška cona za alternativno mladino). A kot pravi Vušnikova, (novih) primernih prostorov ne potrebujejo le ljubitelji alternativne kulture. "Mladim želimo ponuditi prostor, kjer se bodo počutili sprejete in bili to, kar želijo biti. Da vedo, da je to prostor za njih," je jasna Vušnikova. "Gre za življenje mladih. Njihovo življenje ne more biti samo šola. Že epidemija jih je prisilila, da se zaprejo in sedijo za računalniki. Kaj pa zdaj? Kam naj gredo?" se sprašuje Vušnikova.

Kot primer dobre prakse navajajo Mladinski center Velenje 
Brina Kerič

Zgled v KMKC Kompleks in MC Velenje

Kot primer dobre prakse pogosto izpostavljajo KMKC Kompleks in Mladinski center Velenje (MC), a kot opozarjata Janko Urbanc, direktor MC Velenje in Dorijan Plevnik, direktor KMKC Kompleks, tudi pri njih vse ni šlo in še vedno ne poteka brez težav. "Leta 1988 so se pridobili prvi prostori, ta ekipa pa je potem podala tudi pobudo na občino, da je potrebno mladinsko delo in infrastrukturo rešiti sistemsko. Leta 1996 je nato občina sprejela odlok o ustanovitvi mladinskega centra kot javnega zavoda, kar je bil tudi najpomembnejši korak," pripoveduje Urbanc. "Da MC Velenje danes upravlja s tako veliko infrastrukturo, je zasluga in borba številnih generacij," je jasen Urbanc. Tudi v Slovenj Gradcu so razmišljali o podobnem koraku, pripravljeni so bili ustanoviti tudi zasebni zavod, a zataknilo se je pri prostorih. Kljub pomanjkanju primernega prostora, se pri MAD trudijo in prirejajo koncerte pred HABitatom, a le ko so temperature višje in so lahko zunaj. A tudi te koncerte morajo hitro zaključiti, da ne motijo prebivalcev, ki živijo v bližini. V stanovanjskem naselju se nahaja tudi ravenski KMKC Kompleks. "Če ni policije že na tonski vaji, potem je to dober dan," se pošali Plevnik in pojasnjuje, da se nekateri stanovalci s tem še niso sprijaznili. Kot pravi, je občina šele po 20 letih prepoznala pomen Kompleksa za mladino ter jim zagotovila nekaj sredstev.

Kompleks Ravne
Petra Lesjak Tušek

Zakaj prostora (še) ni?

"Zagotovitev prostora za mladinsko kulturo je najbolj težavna. Na eni strani zaradi hrupa, na drugi strani pa je potrebno zagotoviti prostor, kjer se bodo mladi dobro počutili," je prepričan Darko Sagmeister, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve na MO Slovenj Gradec. Kljub temu, da primernega prostora za organizacijo večjih dogodkov (še) ni, pa ne smejo biti črnogledi, je prepričan Sagmeister. "Zgledujemo se po drugih občinah, krajih, a tudi mi imamo dobro prakso. In to je Hab, ki ga nimajo povsod. Nimajo povsod prostora, ene stavbe, kjer bi društva, ki so kompatibilna in ki imajo podobne cilje, našla skupen dom," meni. A zakaj prostora še ni? "Pogovarjali smo se o stari komunali, ki se mi je zdela dobra rešitev, predvsem zato, ker je zraven HABitata, ampak tudi ta rešitev ni idealna in se vsi z njo ne strinjajo," pojasnjuje. MAD se je sicer z mestno občino pogovarjal tudi o kletni dvorani mladinskega kulturnega centra na Ozarah, a so kasneje ugotovili, da ideja ne bo uresničljiva. Da mladi potrebujejo prostor z dušo, meni Sagmeister, a mladi so jasni: "Dušo prepustite nam, le prostor nam dajte".

Raum UA Slovenj Gradec 
Nejc Strojnik
Predvsem o pomanjkanju primernega prostora za mlade in društva so govorili na debati v Slovenj Gradcu 
Brina Kerič
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta