Urška Polanc
Da je dober voditelj tisti, ki se zaveda, da je na vodstvenem mestu zaradi ljudi, znati se jim mora približati in prisluhniti, je na 31. vseslovenskem srečanju pod Najevsko lipo izpostavila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Stik z ljudmi in delovanje zanje kot ključno nalogo vodje - pa naj gre za državo, občino ali podjetje -, izpostavlja tudi gostiteljica srečanja, županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. "Ko ljudje zaznajo, da so opaženi in slišani, bodo takšnemu voditelju tudi sledili, nikakor pa ne nekomu, ki bo vihtel nek bič ali palico in nekaj poskušal vzpostaviti na silo. Dober voditelj mora imeti tako talent za vodenje in karizmo, da pritegne ljudi, hkrati mu pa bodo zelo pomagale tudi izkušnje. Zavedati pa se mora tudi, da bo tudi on delal napake, a mora to znati prepoznati in v naslednji situaciji narediti drugače," je predsednica državnega zbora strnila po debati, razmisleku o moči voditeljev pod lipo. Bernard Sadovnik, župan avstrijske občine Globasnica je med drugim izpostavil, da se mora voditelj zavedati pomena krepitve civilne družbe: "Če bomo krepili civilno družbo, naše vrednote, za katere se borimo, potem bomo lahko sodelovali kljub raznolikosti, ki jo živimo v tej naši družbi." je
Tudi razmerja moči, enakopravnosti žensk in moških v politiki, so se dotaknili v razpravi. "Z veseljem ugotavljam, da prihajajo ženske vedno bolj v ospredje. Ni slabo, če pride ženska, ki je tudi malo bolj čustvena. Ljudje potrebujejo občutek, da nekdo čuti njihovo bolečino ali pa z njimi deli veselje, v tem ne vidim popolnoma nič napačnega," je povedala Urška Klakočar Zupančič, ki pa se ji zdi pomembno ravnovesje, enakopravnost in uravnoteženost. Tudi zgodovinar dr. Milan Mrđenović (tudi regijski koordinator Levice na Koroškem) je v razpravi izpostavil pomen čustvene plati žensk, saj lahko racionalne odločitve moških prinesejo tudi nasilje, kakršnemu smo priča v Ukrajini.
V službi državljanov
Letošnja slavnostna govornica dr. Marija Makarovič, ki je s svojim znanstvenim raziskovanjem zaznamovala Črno, je izpostavila nekaj mejnikov mejnikov slovenske države in s tem lipe. "Najevska lipa ima za seboj dolgo življenje, dočakala je celo zgodovinski dan, ko je bila 25. junija 1991 s temeljno ustavno listino priznana samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije. Doživela je tudi prelomne volitve 24. aprila letos, ko smo se državljani in državljanke demokratične Republike Slovenije udeležili volitev poslank in poslancev v državni zbor. V prevladujočem številu smo se odločili za evropski način življenja, kar pomeni svobodno misliti, svobodno govoriti in delovati in biti za to odgovoren. Sledila je menjava, komajda še v demokracijo, v glavnem pa v avtoritarnost naravnane vlade, ki je z masko ali brez nje in brez sramu prezirala in kršila v slovenski ustavi zapisane zakone in rušila temelje demokratične ureditve RS. Upam, da se bodo novo izvoljeni poslanci in poslanke, ministri in ministrice ter predsednik vlade vseskozi zavedali in ozavestili, da so v službi državljanov in državljank demokratične republike Slovenije in ne obratno. Prav tako upam, da se bodo pri svojem odločanju odgovorno zavedali, da bo vsako izživljanje nad demokracijo in pravno državo naletelo na upor," je povedala.
Poleg številne udeležbe politikov vladajoče koalicije, med njimi tudi vodje poslanske skupine SD Jani Prednik, ki je sodeloval v razpravi pod lipo, se je srečanja kot velikokrat doslej udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. "V tem času pred 31 leti v času demokratizacije in osamosvajanja in kasneje po ustanovitvi lastne države, smo lahko bili priča zgodovinskemu dokazu, da so lahko razlike med Slovenci zelo velike, vendar, ko gre za velike reči, lahko stopimo skupaj in obrnemo zgodovino in njene preobrate v smer naših stremljenj. Imamo torej ta zgodovinski dokaz, zdaj pa moramo imeti dovolj modrosti in vztrajnosti, da to našo narodno in državljansko skupnost negujemo. Smo del Evropske unije, zahodnega sveta, imamo torej vse možnosti, da se pametno, mirno, preudarno razvijamo naprej. Pazimo, da z dialogom razrešimo vsa vprašanja in probleme, ki jih sami ustvarjamo. Nič ni takega, kar bi smelo vzbujati strah glede naše prihodnosti, če se bomo pogovarjali, če se bomo poskušali potruditi poiskati tisto, kar nas povezuje. Na koncu na teh temeljih živi vsaka skupnost," je zaključil predsednik.
