Tomaž Ranc
V Mežici se je danes tudi s prekopavanjem in polaganjem prvih cevi po ujmi, ki je uničila vodovodno povezavo Šumc, pričela gradnja novega, šestkilometrskega daljinskega vodovoda, na katerega je preko javnega vodovoda vezanih okoli 9000 ljudi v občini Ravne in 5500 na Prevaljah. Sedanji vodni izviri (Kotlje, Leše, Šumc ...) se namreč mešajo. Obenem je tri dni v potrgane povezave še marsikje tekla umazana voda, zato tista iz sistema še vedno ni pitna, tudi dovolj je ni, zato v ravenskih višje ležečih naseljih (tudi stolpnicah) zmanjka tudi sanitarne vode.
V Mežici so pognali stroje, tudi pridobljenega iz Avstrije, za katerega bo moral investitor, Občina Prevalje, plačati 3500 evrov na dan. V času našega obiska so marljivi delavci označevali teren, izmetavali asfalt, kopali v zemljo in že polagali prve modre vodovodne cevi. Nove cevi že čakajo tudi na Poljani, a do tja je še zelo daleč. Pravica do pitne vode je v Sloveniji zagotovljena ustavno, zato mnogi razmišljajo, da bi bilo logično in pravično, da bi v projekt z vsemi kapacitetami (od mehanizacije, vojske ...) vstopila Republika Slovenija, ki ga za zdaj pušča v rokah lokalnih skupnosti.
Sicer je država občini investitorki šla na roko, saj je dovolila gradnjo v cestišču glavne regijske ceste, toda dnevi tečejo hitro, in če bi se gradnje lotili z več strani, podvojeno ali potrojeno (za zgled bi lahko bili Nemci, kako so v rekordnem času zgradili mostova na Prevaljah), bi bil izziv rešljiv hitreje. Najbolj urbani del Mežiške doline, somestje Prevalj in Raven, je tako še vedno prepuščen lastni iznajdljivosti občanov in sistemu natakanja pitne vode iz kanistrov na številnih lokacijah, kjer so jih namestile občine. Po naših informacijah naj bi sicer država kmalu poskrbela za zakon o odpravljanju posledic ujme, ki bo morda zajel tudi te izzive.
Kako bi se gradnja lahko pospešila, saj so trije meseci do pitne vode le dolga doba?
Ministrica Bratušek: Pri cestni infrastrukturi napredujemo
Koroško je že drugič po ujmi obiskala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, zato smo jo vprašali, na kakšen način bi lahko vlada pomagala pri pospešitvi del. "Delajo najhitreje, kar se da, v enem delu, našem projektu, kjer je sicer kolesarska povezava, smo šli naproti, da bo tudi tam na točkah, kjer je potrebno, vodovod lahko položen. Kolesarske povezave sicer niso prioriteta, ker zdaj delamo na državnih cestah, in po desetih dneh, odkar sem spet tukaj, lahko rečem, da je pri državni infrastrukturi situacija bolj optimistična. Zapor v vsej Sloveniji je pol manj, kot jih je bilo pred desetimi dnevi. S 120 je število padlo na 60, iz dneva v dan jih je manj, izvajalci dajejo vse od sebe, da bi zagotovili najprej prevoznost, nato stanje pred poplavami, tretji korak pa je, da bi projekti, ki so že načrtovani, šli čim prej v izvedbo, na primer cesta Črna-Mežica, ki je bila pred poplavo tik pred razpisom," je dejala. Glede vode pa, da je težko odgovoriti glede pomoči vojske in drugega, a je prepričana, da pristojni dobro sodelujejo z župani in da bodo naredili vse v najkrajšem možnem času.
Miloš Duler, vodja sektorja vzdrževanja cest pri Direkciji RS za infrastrukturo, je dejal, da so investitorju dovolili položitev novega vodovoda kar v cesto: "Z ustno odločbo smo že deset dni nazaj, ko smo bili na Prevaljah, dovolili, da se zakoplje v našo cesto in vzpostavi vodovod za Prevalje in nižje." Kako pa bi se gradnja lahko pospešila, saj so trije meseci le dolga doba? "Mi bomo pomagali s soglasji, da se čim prej uredi. Če občina sama ne bi zmogla, pa mora na vlado nasloviti zahtevo za pomoč pri zagotavljanju vodooskrbe," je dejal. Na Koroškem je bilo kar nekaj mostov že postavljenih, tudi s pomočjo iz tujine, ključne cestne povezave so vzpostavljene, še vedno je težava prekinitev dobave plina za Mežico, Črno, na plinovod sta vezana tudi podjetje TAB in del Prevalj. Vlada je na zvezi z lokalnimi skupnostmi, imenovan je bil državni sekretar za koordinacijo obnove, občine imajo sogovornike, poudarja Duler.
Plaz je ogromen
Izziv ostaja tudi sanacija po plazovih. Ministrica si je ogledala Nužijev plaz ob glavni prometnici med Mežico (tudi Črno) in Prevaljami, ki ogroža hiše in kjer promet zdaj teče semaforizirano v eno smer. Andrej Rejec iz DRi je dejal, da je plaz zelo obsežen, eden večjih v državi, z najmanj petimi hektarji zelo labilnega terena in še 24 hektarji pogojno stabilnega: "Cesta je zavarovana z alarmnim sistemom. Po obeh strugah, po katerih lahko pride drobirski tok, so žice, ki sprožijo alarm oziroma vklop rdeče luči, tako da je promet zavarovan. Sanacija pa je zelo zahtevna in se je ne da narediti v kratkem obdobju." Plaz se bo reševal podobno kot drugi veliki plazovi - na primer mangartski plaz, potrebne bodo natančne preiskave, projekti in rešitve - bržkone na podlagi zakona, kar sodi v resor ministra Brežana.
