Primarnemu zdravstvu pomagajo upokojeni zdravniki

Pomanjkanje družinskih zdravnikov je na Koroškem, podobno kot marsikje drugje v Sloveniji, že več let, če ne celo desetletij, precejšen problem. Zdravstveni domovi problematiko rešujejo vsak po svoje. Dejstvo pa je, da zdravniki v vseh štirih koroških zdravstvenih domovih povečini presegajo glavarinske količnike in novih pacientov skorajda ne sprejemajo več.

V prihodnosti bodo zaradi upokojitev, staranja prebivalstva ali priseljevanja marsikje potrebovali okrepitve. A ta specializacija med mladimi ni med najbolj priljubljenimi, saj je nemalokrat povezana s precejšnjimi obremenitvami.

V Radljah možnosti upokojevanja

Za prebivalce mestne občine Slovenj Gradec in občine Mislinja skrbi devet osebnih zdravnikov in vsi presegajo glavarinske količnike. Poleg tega jim v ambulantah pomagajo še tri upokojene zdravnice. Novih pacientov ne sprejemajo, iščejo pa rešitve, da bi v enem letu omogočili dodatno ambulanto družinsko medicine.

"Zaposlene imamo štiri specializante družinske medicine, v roku enega leta bo eden od njih lahko prevzel dodatno ambulanto družinske medicine," pojasnjuje direktorica slovenjgraškega zdravstvenega doma (ZD) Marjeta Vaupot. Dobro pa je tudi to, da v naslednjih letih upokojitve niso predvidene. Bodo pa, glede na trend priseljevanja v Slovenj Gradec, v dveh, treh letih potrebovali še vsaj tri dodatne ambulante družinske medicine.

Omenjeni javni zavod pa je v zadnjih nekaj letih naredil pomemben korak naprej v razvoju in dostopnosti do zdravnikov družinske medicine ter specialistov. "Pred sedmimi leti smo imeli zaposlene tri družinske zdravnike, zdaj jih imamo devet in štiri specializante. Pridobili smo tudi pediatrinji in ginekološki dispanzer s štirimi ginekologi, ki še vedno sprejemajo nove paciente," pojasnjuje Vaupotova.

Na vprašanje, kako so jih glede na vsesplošno pomanjkanje zdravnikov družinske medicine pridobili, odgovori, da se trudijo ustvariti pozitivno delovno klimo, podpirajo interese za izobraževanje, privabljajo jih s štipendijami ... Imajo tudi štiri zobozdravstvene ambulante v Slovenj Gradcu in dve v Mislinji. V Slovenj Gradcu še vsi sprejemajo paciente, tako odrasle kot otroke. Dodatno je v Mislinjski dolini še ena družinska zdravnica zasebnica, prav tako ima koncesijo pediatrinja.

Tudi v Radljah ob Dravi si ne morete izbrati osebnega zdravnika. Pod ZD spada pet zdravnikov družinske medicine in zdravnica v pediatrični ambulanti, vsi prekoračujejo limit vpisanih oseb. "Novih pacientov ne vpisujejo, razen za določene izjeme, kot so družinski člani že dolgoletnih vpisanih pacientov, saj gre za ambulante družinske medicine. Tega problema se zavedamo, zato iščemo dodatne izvajalce in nosilce, kar pa je vse prej kot enostavno," pravi direktorica Lidija Golob.

Na njihovi spletni strani je že dlje časa objavljen razpis za prosti delovni mesti družinskega zdravnika in pediatra. Odziva ni. Dolgoročno bi se lahko stvari zapletle tudi zaradi morebitnih odhodov nekaterih zdravnikov v pokoj in ob dejstvu, da zanje (še) nimajo nadomestila.

Golobova odgovarja: "Upokojitev je odločitev in pravica vsakega posameznika, zato točnega datuma nimamo. Glede na konstantno pomanjkanje zdravnikov se dogovarjamo z zdravniki, ki so tik pred upokojitvijo, da bi z upokojitvijo počakali, saj še nimamo urejenega nadomeščanja. Zavedamo se perečega problema, s katerim se srečujemo že dalj časa. Ne samo mi, ampak po celotni Sloveniji na primarni ravni. Trudimo se ga reševati, zato upamo, da bomo z vsemi zaposlenimi zdravniki še določen čas sodelovali."

Med zdravniki družinske medicine, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, je Andrej Horvat, tudi nekdanji direktor ZD Radlje ob Dravi. "Od leta 1994, ko sem prvič javno opozoril na pomanjkanje družinskih zdravnikov, se javni zavod ves čas bori za kadre. Edina rešitev je bila v tem, da so zdravniki podaljševali mandate, in to se še vedno dogaja. Tudi jaz sem ga. Delo v ambulanti je zelo obremenjujoče, saj je treba delati na več deloviščih hkrati (od dežurne ambulante do nadomeščanj, veliko je administrativnega dela), poleg tega je primarni nivo podcenjen glede delovnih obremenitev, posledično zmanjkuje časa za kvalitetno obravnavo pacienta. Korona je dodatno poslabšala dostopnost do specialistov in to breme se je žal prevalilo na osebne zdravnike. Ne vem, kdo bo to rešil in kako. Dolgoročno se bo moral sistem spremeniti v luči, da se poveča mreža na primarnem nivoju, kar bi pomenilo, da bo družinski zdravnik manj obremenjen, dostopnost pa boljša. S tem bi se verjetno tudi več študentov odločalo za to specializacijo," pravi Horvat.

V radeljskem ZD imajo sicer dve štipendistki, ki že opravljata pripravništvo. Želita se vpisati v specializacijo iz družinske medicine, kar traja štiri leta, samostojno bosta lahko začeli delati predvidoma v letu 2026. V njihovi mreži so sicer tudi tri zasebne ambulante družinske medicine, natančni podatki glede opredeljenih pacientov direktorici niso poznani.

Tudi v Radljah je zdravstveno osebje zaradi situacije v zvezi s covidom-19 preobremenjeno. "Pritisk na ambulante je izredno velik, predvsem kar se tiče klicev in informacij glede stanj in simptomov ter postopkov ob potrditvi covid okužbe. Če sem odkrita, bi vsaka ambulanta potrebovala dodaten kader (administratorja ali še eno medicinsko sestro), da bi delo potekalo bolj tekoče in bi bila odzivnost na klice bolj ažurna. Tako pa enostavno ne zmorejo, linije so skoraj ves delovni čas zasedene. Dosegljivi so tudi po e-pošti. Trudijo se po najboljših močeh in skušajo v čim krajšem času nazaj poklicati po neodgovorjenih klicih," zatrjuje direktorica.

V Dravogradu še četrta ambulanta

Podobna situacija je tudi v dravograjskem zdravstvenem domu, kjer imajo v treh ambulantah družinske medicine prav tako preveč vpisanih pacientov. Nedavno se je upokojila zdravnica pediatrinja, ki je imela zasebno ambulanto in vpisane tako otroke kot odrasle. Otroci se lahko prepišejo k pediatrinji, ki jo je ZD pridobil lani, odrasli pacienti pa v četrto ambulanto, ki so jo vzpostavili v začetku letošnjega leta.

V njej delajo pogodbeni zdravniki, večinoma upokojeni. "Želeli bi si zaposliti zdravnika družinske medicine, a na Koroškem je to misija nemogoče, ker jih ni. Očitno bomo morali počakati na našega štipendista," pojasni vršilka dolžnosti direktorja Franja Hribernik.

Tudi v ravenskem ZD zdravnice - razen ene, ki je odsotna - presegajo glavarinske količnike, ki opredeljujejo možnost izbire zdravnika. "Osebe, ki imajo stalno ali začasno bivališče v naših občinah ustanoviteljicah, imajo možnost opredelitve, in sicer v ambulantah praviloma v kraju bivanja," pojasnjuje direktor Stanislav Pušnik.

V okviru javnega zavoda, ki je s svojo dejavnostjo pristojen za Mežiško dolino, je zaposlenih enajst zdravnic (splošna ambulanta oziroma ambulanta družinske medicine, otroško-šolski dispanzer; kurativa in preventiva) in pet specializantov (trije v družinski medicini in dva na pediatriji).

V obdobju petih let sta predvideni dve upokojitvi. "Imamo dva štipendista v šestem letniku medicine, zdravniško zbornico pa smo obvestili o potrebi po dodatnih zdravnikih," pove Pušnik.

Na drugih področjih, posebno tam, kjer imajo samo delež programa in ni rednih zaposlitev, jim manjkajo specialisti: ORL, internistika, pulmologija, diabetologija ter psihiatrija, pedopsihiatrija in radiologija (pri zadnjih treh pa imajo specializanta oziroma specializantko). "Če bo konec letošnjega leta uveljavljeno pravilo, da lahko izvajaš program samo, če imaš redno zaposlenega nosilca dejavnosti, bo pri nas na razpolago še bistveno manj storitev," sklene Pušnik.