Jasmina Detela
V Slovenj Gradcu, mestu glasniku miru, je danes že tradicionalno potekala osrednja proslava ob dnevu Organizacije združenih narodov (OZN). V novi telovadnici tamkajšnjega Šolskega centru sta zbranim po videu svoje sporočilu ob prazniku OZN podala generalni sekretar Mednarodne organizacije mest glasnikov miru António Guterres in slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Na prireditvi, katere avtor je režiser Tomo Novosel, pa je zbrane nagovoril slovenjgraški župan in generalni sekretar mednarodne organizacije mest glasnikov miru Tilen Klugler.
Pozivajo k razumu
V nagovoru je med drugim poudaril, da je bil v skupni državi Slovenj Gradec eno izmed treh mest, ki so ta naziv prejela neposredno od generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN). So edino slovensko mesto, ki ga negujejo še danes, skozi novejšo zgodovino Slovenj Gradca pa je ta aktivnost postala eden od ključnih elementov njihove prepoznavnosti v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. "Vzdrževanje te kontinuitete ni samoumevno, še posebej, ker od leta 2007 opravljajo tudi naloge generalnega sekretarja organizacije mest glasnikov miru. Čeprav je naše skupne aktivnosti nekoliko okrnila epidemija, pa aktualna mednarodnopolitična in varnostna situacija, predvsem v luči vojne v Ukrajini in zadnjega konflikta na Bližnjem vzhodu, kar kliče po skorajšnji generalni skupščini mest, kar načrtujemo kmalu," je dejal Klugler.
Kot je nadaljeval, se kot mesto glasnik miru na te razmere morajo odzvati, vpletene pozvati k razumu, mirnemu reševanju konfliktov povsod po svetu, skozi javnomnenjski pritisk pa lahko tudi mestne oblasti nacionalne deležnike pozovejo k proaktivnejšemu pristopu reševanja konfliktov in sprte pozovejo za zeleno mizo. "Tako smo storili ob začetku ukrajinske in tudi sedaj bližnjevzhodne krize. A čeprav so vedno prve žrtve vojn prav mesta, moramo biti realisti pri dojemanju pristojnosti mest in našega političnega vpliva na razreševanje konfliktov. Na kriznih žariščih lahko župani običajno žal zgolj gasimo požare, ki jih netijo drugi. Rešujemo in ščitimo civilno prebivalstvo pred humanitarnimi katastrofami, naš poziv k miru pa žal običajno ostane preslišan," je dejal Klugler.
Da letošnji dan OZN obeležujemo v času nestabilne mednarodne skupnosti, naraščajočega števila oboroženih spopadov, grozot v Izraelu in Palestini, v Ukrajini, in nepredvidljivih podnebnih katastrof, je izpostavila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. "Stare napetosti se stopnjujejo, obenem pa se soočamo z novimi tveganji. Marsikdo bi rekel, da OZN ne upravičuje svojega obstoja. S to oceno se ne strinjam. Veliko bližje so mi besede nekdanjega švedskega Generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjolda, "OZN ni bil ustvarjen, da popelje človeštvo v nebesa, temveč zato, da ga reši pred peklom". Varnostna tveganja bodo obstajala, krize bodo tu, a verjemite mi, da v kolikor OZN-a danes ne bi bilo, bi ga človeštvo izumilo," je dejala Fajonova.
Po njenih besedah ZN predstavljajo simbol enotnosti in sodelovanja ter ključni steber mednarodnega miru in varnosti. 78 let po ustanovitvi Združenih narodov te vrednote ostajajo v osrčju organizacije. Dejstvo pa je, da v vse bolj razdrobljenem svetu ZN vedno težje opravljajo svoje poslanstvo. "Mednarodna skupnost nujno potrebuje reformiran, vključujoč multilateralni sistem za reševanje skupnih izzivov. Soočamo se s kompleksnimi varnostnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe, pomanjkanje vode, razvoj novih tehnologij in energetska nezanesljivost, ki zahtevajo združeno in takojšnjo akcijo, da zaščitimo prihodnje generacije," je prepričana Fajonova.
